Standardi Znanj Standardi Znanj ZA GOVORNI NASTOP Standardi Znanj

standardi znanj standardi znanj za govorni nastop standardi znanj odlično prav dobro dobro zadostno upoštevanje zn

Standardi znanj

Standardi znanj ZA GOVORNI NASTOP
Standardi znanj
ODLIČNO
PRAV DOBRO
DOBRO
ZADOSTNO
Upoštevanje značilnosti besedilne vrste
Upošteva vse tipične značilnosti izbrane besedilne vrste. Besedilo
smiselno členi na manjše enote in ga nadgradi z zahtevnejšimi
sestavinami.
Upošteva vse tipične značilnosti besedilne vrste. Besedilo smiselno
členi na manjše enote.
Upošteva le temeljne značilnosti besedilne vrste. Besedila večinoma ne
členi na smiselne enote.
Upošteva samo nekatere značilnosti izbrane besedilne vrste, v govorni
nastop vpleta značilnosti drugih besedilnih vrst.
Pomenska in naklonska sestava besedila
Temo besedila predstavi jedrnato in natančno ter jo ustrezno logično,
jasno in prepričljivo razvije. Učinkovito upošteva vsa merila
besedilnosti. Stališča utemeljuje prepričljivo, izvirno
Temo besedila predstavi jedrnato in ne presplošno ter jo logično in
jasno razvije. Upošteva vsa merila besedilnosti. Stališča utemeljuje z
argumenti iz različnih virov.
Temo besedila pozna in predstavi z bistvenimi podatki, a je pri tem
presplošen ali preveč podroben. Merila besedilnosti so prepoznavna.
Stališča navaja, a jih večinoma ne utemeljuje.
Temo besedila predstavi z nekaterimi bistvenimi podatki, merila
besedilnosti niso v celoti upoštevana. Stališč večinoma ne navaja.
Upoštevanje značilnosti slušnega prenosnika
Govori prosto, razločno, razumljivo, naravno in tekoče. Učinkovito in
primerno uporablja slikovno gradivo in vidne spremljevalce govorjenja.
Ohranja stik s poslušalci in spremlja njihov odziv. Upošteva časovno
omejitev govornega nastopa.
Govori prosto, razločno, razumljivo in tekoče. Učinkovito uporablja
slikovne pripomočke in ohranja stik s poslušalci. Upošteva časovno
omejitev govornega nastopa.
Govori prosto in večinoma razločno in naravno, a ne popolnoma tekoče.
Raba slikovnega gradiva je še sprejemljiva. Deloma upošteva časovno
omejitev govornega nastopa.
Pri govorjenju si pomaga z zapisanim besedilom; govori manj razločno
ali nenaravno. Pri predstavitvi ne uporablja slikovnega gradiva in
večinoma ne upošteva časovne omejitve govornega nastopa.
Jezikovna pravilnost in ustreznost
Govori knjižno, uporablja primerno in bogato besedišče, pravilne
besedne oblike in primerno zgradbo povedi. Učinkovito upošteva
ustrezna sredstva medpovednega navezovanja.
Govori knjižno, uporablja primerno besedišče, pravilne besedne oblike
in besedilu primerno zgradbo povedi. Upošteva ustrezna sredstva
medpovednega povezovanja.
Govori knjižno, uporablja primerno, a skromnejše besedišče. Raba
besednih oblik in zgradba povedi sta sprejemljivi, a ne brez
pomanjkljivosti.
Govori knjižno, izražanje pa je okorno in skopo zaradi skromnega
obsega besedišča in ponavljanja skladenjskih vzorcev. V besedilu so
opazne slovnične in pravorečne napake.
Nejezikovna
(nebesedna)
govorna realizacija
Mimika in kretnje so ustrezne, deluje urejeno, dinamično, pazi na gibe
rok in nog. Kaže zavzetost in navdušenje nad temo in svojimi
ugotovitvami.
Mimika in kretnje so večinoma ustrezne, deluje umirjeno, ne togo,
večinoma pazi na gibe rok in nog, kaže dobro pripravljenost na nastop.
Mimika in kretnje so delno ustrezne, a še sprejemljive, gibi rok in
nog odražajo zadrego in le delno pripravljenost na nastop.
Mimika in kretnje večinoma nso ustrezne, je nemiren ali tog
(prestopanje, nemirne roke, roke v žepu, stanje kot kip), pogled upira
v tla ali zre v daljavo, kaže le delno pripravljenost na nastop.
Standardi znanj ZA USTNO OCENJEVANJE
Standardi znanj
ODLIČNO
PRAV DOBRO
DOBRO
ZADOSTNO
NEZADOSTNO
Poznavanje učnih vsebin in dijakova samostojnost
Dobro pozna učno snov in pravilno odgovarja na učiteljeva vprašanja.
Odgovore samostojno razloži, utemelji in argumentira.
Pravilno odgovori na učiteljeva vprašanja, vendar zna odgovore
utemeljiti le z učiteljevo pomočjo.
Pri razlagi in utemeljitvi ni samostojen.
Pravilno odgovarja na učiteljeva vprašanja, vendar jih kljub pomoči ne
zna utemeljiti in argumentirati.
Kljub učiteljevi pomoči le delno odgovori na zastavljena vprašanja.
Znanje je na ravni reprodukcije.
Ne odgovarja ali kljub učiteljevi pomoči odgovarja narobe.
Upoštevanje pravil knjižne izreke
Dosledno se izraža v knjižnem jeziku, uporablja primerno in bogato
besedišče.
Pravila knjižne izreke skoraj dosledno upošteva, morebitne napake
sproti popravlja.
Pogosto se izraža v pogovornem jeziku, pomaga si z mašili, napake
popravlja.
Izraža se v pogovornem jeziku, slengu ali narečju, pomaga si z mašili,
napak ne popravi.
Izraža se v pogovornem jeziku, slengu ali narečju. Če se zmoti, napak
ne popravi, ker se jih ne zaveda. Uporablja mašila.
Dijakov prosti govor in sodelovanje v pogovoru
Na vprašanja odgovarja samozavestno, sproščeno, njegov dialog je
živahen in tekoč.
Sodeluje v pogovoru, učitelju gleda v oči; če se zmoti, se opraviči,
če vprašanja ni razumel, prosi učitelja, da ga ponovi.
Na vprašanja odgovarja samozavestno, sproščeno, njegov dialog je
večinoma živahen in tekoč. Učitelju gleda v oči; če se zmoti, se
opraviči, če vprašanja ni razumel, prosi učitelja, da ga ponovi.
Na učiteljeva vprašanja odgovarja nesproščeno, opazna je trema, zato
njegov dialog ni tekoč in živahen.
Učitelju občasno gleda v oči; če se zmoti, se opraviči, če vprašanja
ni razumel, prosi učitelja, da ga ponovi.
Na učiteljeva vprašanja odgovarja nesproščeno, nejasno in tiho.
Obnašanje ni primerno, tremo prikriva z mimiko …
Na učiteljeva vprašanja odgovarja nejasno, tiho, momlja in hiti.
Obnašanje ni primerno, tremo prikriva z mimiko, roke v žepu, učitelja
ne gleda v oči.
Standardi znanj ZA LITERARNI SPIS – 1. LETNIK
Standardi znanj
OPISNIKI
odlično
prav dobro
dobro
zadostno
nezadostno
Vsebina
Obravnavanje izhodiščne teme je zanimivo, prepričljivo, včasih
izvirno. Dijak pristopa k njej z več različnih gledišč. Na koncu
izpelje ustrezne zaključke.
Dijak snov pozna in razume. K temi pristopa problemsko. Lahko se opira
na študijsko gradivo in pride do samostojnih sklepov. Zmožen je
zavzeti osebno stališče do obravnavane problematike.
Vsebina je povezana z naslovno temo. Dijak snov pozna in razume, a so
možne vrzeli v faktografskem znanju. Temo obravnava neproblemsko,
prevladuje reprodukcija gradiva. Vrednotenje je le doživljajsko.
Poskusi analize in primerjave so šibki.
Poznavanje snovi je skromno. Gre le za obnavljanje vsebine knjiž.
besedila. Dijakovo faktografsko znanje je sicer zadovoljivo, a je tudi
precej nebistvenih podatkov.
Med vsebino besedila in izhodiščno temo besedila ni smiselne
povezanosti. Besedilo obravnava naslovno temo zelo poenostavljeno,
poznavanje snovi je skromno in površno. Veliko je nebistvenih
podatkov, ki se ne zahtevajo, ni pa relevantnih.
Jezik, zgradba, slog
Zgradba b. je ustrezna, včasih tudi izvirna. Besedišče je bogato,
vsebuje tudi subjektivne bes. zveze, ki so povezane z literarnimi
termini. Jezikovnih napak skoraj ni.
Posamezni deli so izvirni (npr. kak domislek). Besedilo je ustrezno
členjeno. Termini so ustrezno uporabljeni. Dijak obvlada tudi
zapletene povedi. Njegovo pisno izražanje je tekoče, jasno, jedrnato,
logično. Besedilo vsebuje nekaj lažjih jezikovnih napak.
Prevladuje smiselna povezava odstavkov. Raba strok. izrazov ni vedno
ustrezna. Izražanje je v celoti logično. V besedilu so slovnične in
pravopisne napake.
Zunanja zgradba ne ustreza v celoti notranji. Pogoste so nepotrebne
ponovitve povedanega. Besedišče je revno in stereotipno, dopolnjujejo
ga nerazumljeni ali slabo razumljeni strokovni izrazi. Izrazno na
sploh zelo nerodno. Precej je jezikovnih napak, vendar so grobe napake
redkejše od lažjih.
Veliko je različnih ali ponavljajočih se enakih pravopisnih in
slovničnih napak. Dijak ne obvlada tvorbe zahtevnejših povedi.
Besedilo ni ne notranje (vsebinsko) ne zunanje (odstavki) ustrezno
členjeno.
Standardi znanj ZA LITERARNI SPIS – 2. LETNIK
Standardi znanj
OPISNIKI
odlično
prav dobro
dobro
zadostno
nezadostno
Vsebina
Obravnavanje izhodiščne teme je zanimivo, prepričljivo, včasih
izvirno. Dijak pristopa k njej z več različnih gledišč. Na koncu
izpelje ustrezne zaključke.
Dijak snov pozna in razume. K temi pristopa problemsko. Lahko se opira
na študijsko gradivo in pride do samostojnih sklepov. Zmožen je
zavzeti osebno stališče do obravnavane problematike.
Vsebina je povezana z naslovno temo. Dijak snov pozna in razume, a so
možne vrzeli v faktografskem znanju. Temo obravnava neproblemsko,
prevladuje reprodukcija gradiva. Vrednotenje je le doživljajsko. So pa
tudi poskusi analize in primerjave.
Poznavanje snovi je skromno. Gre le za obnavljanje vsebine knjiž.
besedila. Dijakovo faktografsko znanje je sicer zadovoljivo, a je tudi
precej nebistvenih podatkov. Razlaganja ni. Primerjava lit. sestavin
je poenostavljena, površna.
Med vsebino besedila in izhodiščno temo besedila ni smiselne
povezanosti. Besedilo obravnava naslovno temo zelo poenostavljeno,
poznavanje snovi je skromno in površno. Veliko je nebistvenih
podatkov, ki se ne zahtevaj, ni pa relevantnih.
Jezik, zgradba, slog
Zgradba besedila je ustrezna, včasih tudi izvirna. Besedišče je
bogato, vsebuje tudi subjektivne bes. zveze, ki so povezane z
literarnimi termini. Jezikovnih napak skoraj ni.
Posamezni deli so izvirni (npr. kak domislek). Besedilo je ustrezno
členjeno. Termini so ustrezno uporabljeni. Dijak obvlada tudi
zapletene povedi. Njegovo pisno izražanje je tekoče, jasno, jedrnato,
logično. Besedilo vsebuje nekaj lažjih jezikovnih napak.
Besedilo je koherentno in ustrezno členjeno. Prevladuje smiselna
povezava odstavkov. Raba strokovnih izrazov ni vedno ustrezna.
Izražanje je v celoti logično. V besedilu so posamezne slovnične in
pravopisne napake.
Zunanja zgradba ne ustreza v celoti notranji. Pogoste so nepotrebne
ponovitve povedanega. Besedišče je revno in stereotipno, dopolnjujejo
ga nerazumljeni ali slabo razumljeni strokovni izrazi. Izrazno na
sploh zelo nerodno. Precej je jezikovnih napak, vendar so grobe napake
redkejše od lažjih.
Veliko je različnih ali ponavljajočih se enakih pravopisnih in
slovničnih napak. Dijak ne obvlada tvorbe zahtevnejših povedi.
Besedilo ni ne notranje (vsebinsko) ne zunanje (odstavki) ustrezno
členjeno.
Standardi znanj ZA ESEJ – 3. LETNIK
Standardi znanj
OPISNIKI
odlično
prav dobro
dobro
zadostno
nezadostno
Vsebina
Obravnavanje izhodiščne teme je zanimivo, prepričljivo, včasih
izvirno. Dijak pristopa k njej z več različnih gledišč. Na koncu
izpelje ustrezne zaključke. Dijak obvlada primerjavo z analizo,
sintetiziranje in vrednotenje.
Dijak snov pozna in razume. K temi pristopa problemsko. Pri primerjavi
lit. prvin se lahko opira na študijsko gradivo in pride do samostojnih
sklepov. Svoje trditve logično izpeljuje. Zmožen je zavzeti osebno
stališče do obravnavane problematike.
Vsebina je povezana z naslovno temo. Dijak snov pozna in razume, a so
možne vrzeli v faktografskem znanju. Temo obravnava neproblemsko,
prevladuje reprodukcija gradiva. Vrednotenje je le doživljajsko. So pa
tudi poskusi analize in primerjave.
Poznavanje snovi je skromno. Gre le za obnavljanje vsebine knjiž.
besedila. Dijakovo faktografsko znanje je sicer zadovoljivo, a je tudi
precej nebistvenih podatkov. Razlaganja ni. Vrednotenje je na ravni
doživljajskega opisa. Primerjava lit. sestavin je poenostavljena,
površna.
Med vsebino besedila in izhodiščno temo besedila ni smiselne
povezanosti. Vsebina b. je bolj ali manj povezana s temo, a je
kakovost ubeseditve na tako nizki ravni, da ne ustreza standardu
zahtevanega. Besedilo obravnava naslovno temo zelo poenostavljeno,
poznavanje snovi je skromno in površno. Veliko je nebistvenih
podatkov, ki se ne zahtevajo, ni pa relevantnih.
Jezik, zgradba, slog
Besedilo je koherentno. Zgradba je ustrezna, včasih tudi izvirna.
Besedišče je bogato, vsebuje tudi subjektivne bes. zveze, ki so
povezane z literarnimi termini. Dijak obvlada tudi zahtevna
skladenjska in besedilotvorna pravila. Jezikovnih napak skoraj ni.
Besedilo je koherentno in prepričljivo. Posamezni deli so izvirni
(npr. kak domislek). Besedilo je ustrezno členjeno. Termini so
ustrezno uporabljeni. Dijak obvlada tudi zapleteno zložene povedi.
Njegovo pisno izražanje je tekoče, jasno, jedrnato, logično. Besedilo
vsebuje lažje jezikovne napake.
Besedilo je koherentno in ustrezno členjeno. Prevladuje smiselna
povezava odstavkov. Raba strokovnih izrazov ni vedno ustrezna.
Izražanje je v celoti logično. V besedilu so posamezne slovnične in
pravopisne napake, vendar se težje ne ponavljajo.
Zunanja zgradba ne ustreza v celoti notranji. Pogoste so nepotrebne
ponovitve povedanega. Besedišče je revno in stereotipno, dopolnjujejo
ga nerazumljeni ali slabo razumljeni strokovni izrazi. Izrazno na
sploh zelo nerodno. Precej je jezikovnih napak, vendar so grobe napake
redkejše od lažjih.
Veliko je različnih ali ponavljajočih se enakih pravopisnih in
slovničnih napak. Dijak ne obvlada tvorbe zahtevnejših povedi.
Besedilo ni ne notranje (vsebinsko) ne zunanje (odstavki) ustrezno
členjeno.
Standardi znanj ZA ESEJ – 4. LETNIK
Standardi znanj
OPISNIKI
odlično
prav dobro
dobro
zadostno
nezadostno
Vsebina
Obravnavanje izhodiščne teme je zanimivo, prepričljivo, včasih
izvirno. Dijak pristopa k njej z več različnih gledišč. Na koncu
izpelje ustrezne zaključke. Dijak obvlada primerjavo z analizo,
sintetiziranje in vrednotenje.
Dijak snov pozna in razume. K temi pristopa problemsko. Pri primerjavi
lit. prvin se lahko opira na študijsko gradivo in pride do samostojnih
sklepov. Svoje trditve logično izpeljuje. Zmožen je zavzeti osebno
stališče do obravnavane problematike.
Vsebina je povezana z naslovno temo. Dijak snov pozna in razume, a so
možne vrzeli v faktografskem znanju. Temo obravnava neproblemsko,
prevladuje reprodukcija gradiva. Vrednotenje je le doživljajsko. So pa
tudi poskusi analize in primerjave.
Poznavanje snovi je skromno. Gre le za obnavljanje vsebine knjiž.
besedila. Dijakovo faktografsko znanje je sicer zadovoljivo, a je tudi
precej nebistvenih podatkov. Analitičnega pristopa z razlaganjem ni.
Morebitno vrednotenje je na ravni doživljajskega opisa. Primerjava
lit. sestavin je poenostavljena, površna.
Med vsebino besedila in izhodiščno temo besedila ni smiselne
povezanosti. Vsebina b. je bolj ali manj povezana s temo, a je
kakovost ubeseditve na tako nizki ravni, da ne ustreza standardu
zahtevanega. Besedilo obravnava naslovno temo zelo poenostavljeno,
poznavanje snovi je skromno in površno. Veliko je nebistvenih
podatkov, ki se ne zahtevajo, ni pa relevantnih.
Jezik, zgradba, slog
Besedilo je koherentno. Zgradba je ustrezna, včasih tudi izvirna.
Besedišče je bogato, vsebuje tudi subjektivne bes. zveze, ki so
funkcionalno povezane z literarnimi termini. Dijak obvlada tudi
zahtevna skladenjska in besedilotvorna pravila. Jezikovnih napak
skoraj ni.
Besedilo je koherentno in prepričljivo. Posamezni deli so izvirni
(npr. kak domislek). Besedilo je ustrezno členjeno. Termini so
ustrezno uporabljeni. Dijak obvlada tudi zapleteno zložene povedi.
Njegovo pisno izražanje je tekoče, jasno, jedrnato, logično. Besedilo
vsebuje lažje jezikovne napake.
Besedilo je koherentno in ustrezno členjeno. Prevladuje smiselna
povezava odstavkov. Raba strokovnih izrazov ni vedno ustrezna.
Izražanje je v celoti logično. Dijak obvlada pravila nadpovedne
skladnje. V besedilu so posamezne slovnične in pravopisne napake,
vendar se težje ne ponavljajo.
Zunanja zgradba ne ustreza v celoti notranji. Pogoste so nepotrebne
ponovitve povedanega. Besedišče je revno in stereotipno, dopolnjujejo
ga nerazumljeni ali slabo razumljeni strokovni izrazi. Izrazno na
sploh zelo nerodno. Precej je jezikovnih napak, vendar so grobe napake
redkejše od lažjih.
Veliko je različnih ali ponavljajočih se enakih pravopisnih in
slovničnih napak. Dijak ne obvlada tvorbe zahtevnejših povedi.
Besedilo ni ne notranje (vsebinsko) ne zunanje (odstavki) ustrezno
členjeno.
Standardi znanj za NEUMETNOSTNO BESEDILO – 1-4. LETNIK
Standardi znanj
ODLIČNO
PRAV DOBRO
DOBRO
ZADOSTNO
Upoštevanje značilnosti besedilnih vrst
Upošteva vse tipične značilnosti izbrane besedilne vrste. Besedilo
smiselno členi na manjše enote in ga nadgradi z zahtevnejšimi
sestavinami.
Upošteva vse tipične značilnosti besedilne vrste. Besedilo smiselno
členi na manjše enote.
Upošteva le temeljne značilnosti besedilne vrste. Besedila večinoma ne
členi na smiselne enote.
Upošteva samo nekatere značilnosti izbrane besedilne vrste, v pisnem
izdelku vpleta značilnosti drugih besedilnih vrst.
Pomenska, naklonska … sestava besedila
Temo besedila predstavi jedrnato in natančno ter jo ustrezno logično,
jasno in prepričljivo razvije. Učinkovito upošteva vsa merila
besedilnosti. Stališča utemeljuje prepričljivo, izvirno.
Temo besedila predstavi jedrnato in ne presplošno ter jo logično in
jasno razvije. Upošteva vsa merila besedilnosti. Stališča utemeljuje z
argumenti.
Temo besedila pozna in predstavi z bistvenimi podatki, a je pri tem
presplošen ali preveč podroben. Merila besedilnosti so prepoznavna.
Stališča navaja, a jih večinoma ne utemeljuje.
Temo besedila predstavi z nekaterimi bistvenimi podatki, merila
besedilnosti niso v celoti upoštevana. Stališč večinoma ne navaja.
Slovnična, pravopisna … pravilnost in ustreznost
Piše knjižno, uporablja primerno in bogato besedišče, pravilne besedne
oblike in primerno zgradbo povedi. Učinkovito upošteva slovnična,
pravopisna pravila.
Piše knjižno, uporablja primerno besedišče, pravilne besedne oblike in
besedilu primerno jezikovno znanje.
Piše knjižno, uporablja primerno, a skromnejše besedišče. Raba
besednih oblik in zgradba povedi sta sprejemljivi, a ne brez
pomanjkljivosti.
Piše knjižno, izražanje pa je okorno in skopo zaradi skromnega obsega
besedišča in ponavljanja skladenjskih vzorcev. V besedilu so opazne
slovnične in pravopisne napake.
Za pisne izdelke velja kriterij:
*
50 % zd
*
63 % db
*
78 % pdb
*
90 % odl