PODROČJA IN PANOGE BIOLOGIJE Biologijo Delimo Na Različna

področja in panoge biologije ============================ biologijo delimo na različna področja in na številne panoge. v prejšnjem st

PODROČJA IN PANOGE BIOLOGIJE
============================
Biologijo delimo na različna področja in na številne panoge.
V prejšnjem stoletju so biologijo delili na botaniko in zoologijo.
Pozneje sta se tema dvema pridružili še antropologija in
mikrobiologija.
Področja
*
zoologija - veda o živalih
*
botanika – veda o rastlinah
*
mikrobiologija – veda o mikrobih (virusi, bakterije, alge, glive)
*
antropologija – veda, ki proučuje človeka v preteklosti in
sedanjosti.
Področja delimo na več panog
*
Sistematika ureja množico rastlinskih in živalskih vrst v sisteme.
Ureja jih po podobnosti (umetni) ali sorodnosti (naravni sistemi).
*
Citologija proučuje zgradbo celic. (npr rastlinske, živalske,
bakterijske)
*
Histologija proučuje zgradbo tkiv. (mišično, živčno, kostno,
hrustančno....)
*
Anatomija: proučuje obliko in zgradbo organov in celotnega
organizma.
*
Genetika proučuje procese in zakone dedovanja.
*
Fiziologija proučuje življenjske procese živih bitij (živali,
človeka rastlin, celic).
=============================================================
*
Paleontologija proučuje življenje v geološki preteklosti s pomočjo
fosilov.
*
Ekologija proučuje medsebojne odnose med živimi bitji in njihovim
okoljem in odnose med živimi bitji med seboj.
*
Biokemija proučuje kemijske reakcije v živih organizmih.
*
Embriologija proučuje zarodke, njihov razvoj in značilnosti.
*
Biotehnologija uporablja različne biološke procese za izdelavo
številnih medicinskih (antibiotiki...) in industrijskih proizvodov
(jogurt, vzhajano testo....)
Kaj je evolucija?
=================
Evolucija je postopen proces, ki traja že najmanj 3000 milijonov let,
v katerem so se iz najpreprostejših organizmov razvila vsa današnja
živa bitja. Začetki evolucije so takrat, ko se je razvila prva živa
celica, oziroma prvo živo bitje. Pomen mutacij – spreminjanje živih
bitij.
---------------------------------------------------------------------
POTREBE ŽIVIH BITIJ
===================
Vsa živa bitja potrebujejo za življenje določene pogoje:
*
Vodo
*
Zrak
*
Hrano
*
Toploto
*
Svetlobo
*
Življenjski prostor
Latentno stanje
Nekatera živa bitja preživijo neugodne življenjske razmere v
mirujočem, latentnem stanju. Za latentno stanje je značilno, da se
življenjski procesi upočasnijo (ne ustavijo), na ta način organizem
varčuje z energijo. (npr. medved, žaba, nekateri mahovi....)
Voda
Voda je sestavni del vsakega organizma. (organizmi so zgrajeni iz
celic, v celicah je voda, med celicami je več ali manj vode) v krvi je
velik del vode, ) V celici potekajo življenjski procesi – kemijski oz.
biokemijski procesi (presnova). Če vode v celici primanjkuje, je
moteno delovanje življenjskih procesov. Ko življenjski procesi
prenehajo, organizem umre.
Vsi živi organizmi imajo večje ali manjše količine vode in jo zaradi
stalnega izgubljanja obnavljajo. Kako?
Zrak
====
Zrak je mešanica plinov: 20  je kisika, 78  dušika in 2  ostalih
plinov (CO2....).
===================================================================
Za veliko število organizmov je potreben za življenje kisik – za
dihanje.
Organizmi, ki potrebujejo za življenje kisik so aerobni organizmi.
Anaerobni organizmi (nekatere bakterije, glive kvasovke, paraziti) so
organizmi, ki za življenje ne potrebujejo kisika.
CO2 (0.03 ) potrebujejo rastline za fotosintezo.
Toplota
=======
Življenjski procesi v živih organizmih potekajo le pri določeni
temperaturi, ki je pri različnih organizmih različna. (človek od 36 –
370 C, ptiči od 44 - 460C. )
Nevarnost znižanje temperature pod 00C:
Voda v celicah organizma začne kristalizirati, kristali rastejo in
odvzemajo vodo živim delom celice. Celica se suši in poškoduje in
življenjski procesi ne morejo potekati).
Nevarnost zvišanja temperature nad 40o C:
Beljakovine v celici zakrknejo, poti nazaj ni in celica propade.
Hrana
=====
Organizmi se prehranjujejo na dva načina:
*
Avtotrofi, ki si hrano izdelujejo sami (fotosinteza – zelene
rastline)
*
Heterotrofi, ki si poiščejo hrano v okolici, v kateri živijo,
odvisni so od avtotrofov.
(človek, živali, glive, nekatere bakterije)
Svetloba
========
Je potrebna vsem zelenim rastlinam, ki v procesu fotosinteze iz
anorganskih snovi izdelujejo organske snovi. Sprošča se kisik.
Ostala živa bitja so odvisna od rastlin, ker jim rastline dajo kisik
in so vedno prvi člen v prehranjevalni verigi.
LASTNOSTI ŽIVIH BITIJ
=====================
Presnova ali metabolizem
Presnova ali metabolizem je zaporedje točno določenih bikemijskih
reakcij v celicah, ki potekajo s pomočjo pospeševalcev biokemijskih
reakcij - encimov.
Rast in razvoj
Vzporedno z rastjo organizma poteka razvoj organizma. Večcelični
organizmi rastejo z večanjem števila celic. Velikost organizma je
dedna lastnost.
Vzdražnost in odzivnost
Sta pomembni lastnosti pri vzpostavljanju stikov organizma z okoljem,
v katerem živijo. (vid, sluh, tip...)
Razmnoževanje in dednost
Spolno in nespolno razmnoževanje. Spolno razmnoževanje zagotavlja
raznolikost živih bitij. Pri nespolnem razmnoževanju so potomci enaki,
kot matičen organizem - »starš«.
Staranje in smrt
Dolžina življenja je od nekaj ur do nekaj tisoč let.
CITOLOGIJA
==========
Celica je osnovna gradbena in delovna enota vseh živih bitij!
Živa bitja se glede na število celic delijo na enoceličarje in na
mnogoceličarje.
Enoceličarji:

Kemijska zgradba celice:
a.
Anorganske snovi: (voda, CO2)
b.
Organske snovi:
*
Ogljikovi hidrati
*
Maščobe
*
Beljakovine
*
Nukleinske kisline
*
Vitamini
Živalske in rastlinske celice imajo jedro in jih imenujemo
evkariontske celice. Poznamo tudi celice, ki nimajo jedra. Take celice
imenujemo prokariontske. Prokariontske celice so veliko manjše od
evkariontskih celic. Primer za prokariontske celice so bakterijske
celice. Namesto jedra imajo en kromosom (živalske in rastlinske celice
imajo vedno več kromosomov!!!)
Bakterijska celica
To je najstarejši tip celice. Obdana je s celično membrano
(plazmalemo), ki je lahko nagubana. V notranjosti bakterijske celice
posamezni deli niso ločeni z membrano – pravimo, da bakterijska celica
nima membranskih organelov. Tudi DNK ni obdana z membrano, je prosto v
citoplazmi – bakterijska celica nima jedra, mitohondrijev,
kloroplastov, vakuole in golgijevega aparata. Tipična bakterijska
celica je velika 1 mikrometer (živalske celice so velike 10 do 100
mikrometrov).

Zgradba rastlinske celice
Okoli celice je celična membrana, na celični membrani je celična
stena, ki je iz celuloze. Prebavnih encimov za prebavo celuloze ni.
Ravno tako kot v živalski celici, je tudi v rastlinski celici celično
jedro s kromosomi. Tudi pri rastlinskih celicah pride do mutacij.
Med jedrom in celično membrano je citoplazma s celičnimi organeli. V
citoplazmi rastlinskih celic so enako kot v živalski celici
mitohondriji (celično dihanje).
Rastlinske celice imajo kloroplaste (zeleno barvilo), v katerih poteka
fotosinteza!!!
Raznolikost oblik rastlinskih celic je manjša kot pri živalskih
celicah.
Rastlinska celica:

Zgradba živalske celice

Celična membrana obdaja celico. V celici je celično jedro. V jedru so
kromosomi, ki predstavljajo dedni material. Kromosomi so zgrajeni iz
genov, ki so nosilci dednih lastnosti. Okrog celičnega jedra je
citoplazma v kateri so mitohondriji, golgijev aparat, endoplazmatski
retikulum (gladki in zrnati) in ribosomi.
Nastanek spolnih celic
Spermatogeneza je nastajanje in zorenje moških spolnih celic
(spermijev). Oogeneza je nastajanje in zorenje ženskih spolnih celic
(jajčnih celic).
Človekove telesne celice (kožne, mišične, kostne....)imajo 46
kromosomov, spolne celice( semenčeca in jajčeca) imajo 23 kromosomov.
Spolna kromosoma določata spol organizma (XX ali XY) .
XX ženski spol
XY moški spol
Med celičnim jedrom in celično membrano je citoplazma (voda!) s
celičnimi organeli. Vsak organel opravlja v celici točno določeno
nalogo.
Npr. mitohondriji so celični organeli za celično dihanje.
Delitev celic
Značilnost rastlinske in živalske celice je celična delitev.
Delitev celice je proces, v katerem se celica razdeli na dva dela.
Poznamo več vrst celičnih delitev:
Pri PROKARIONTSKI celici poznamo cepitev.
Pri EVKARIONTSKI pa mitozo in mejozo.
Mitoza
Mitoza je proces delitve celice. Poteka samo v evkariontskih celicah
in je mnogo bolj zapletena kot cepitev. Pri tem procesu, nastaneta dve
genetsko enaki celici. Celico, ki se deli imenujemo MATERINSKA CELICA,
dve novonastali celici pa se imenujeta HČERINSKI, ki se po številu
kromosomov ne razlikujeta od materinske. V materinski celici so dedne
informacije razporejene na več kromosomih, ki se podvojijo in pravilno
razporedijo na dve hčerinski celici.
Materinskacelica: Hčerinski celici:
*
46 diploidnih kromosomov 46 diploidnih kromosomov
Stopnje (faze) mitoze
Med dvema mitozama je celica v interfazi. Interfaza, je faza ko se
celica ne deli, miruje.
Mitoza, poteka v več zaporednih stopnjah(fazah).
O Profaza
O Metafaza
O Anafaza
O Telofaza
Naloge mitoze:
Naloga mitoze je, da se tkiva obnavljajo, rastejo, da se dedni
material prenaša. Mitoza poskrbi, da se odmrle celice v telesu
nadomestijo z novimi.

Mejoza
Je delitev spolnih celic, delitev jeder spolnih celic. Pri mejozi iz
dveh materinskih celic, ki so diploidne (2n), nastanejo štiri
hčerinske celice, ki so haploidne (n) in so med seboj dedno različne.
Za mejozo sta značilni dve zaporedni delitvi, ki ju imenujemo prva in
druga mejotska delitev. Vsaka mejotska delitev ima 4 faze (profaza I,
II; metafaza I, II; anafaza I, II; telofaza I, II).

Kromosomi človeka (46):

Mutacije so spremembe dednega materiala (genov ali kromosomov).
Kromosomi človeka (47):

SISTEMATIKA
===========
Z odkrivanjem novih živih bitij se je v zgodovini biologije večala
potreba po njihovi sistematski ureditvi.
Sistematika uvršča organizme v sisteme. Pomemben mejnik v zgodovini
biološke sistematike je delo Švedskega naravoslovca Carla Linneja
(1707 – 1778), ki velja za začetnika moderne biološke sistematike.
Vpeljal je dvočlensko poimenovanje (binarna nomenklatura) živih bitij,
ki ga uporabljamo še danes. Za razvrščanje organizmov v skupine je
uporabil en sam znak. Sisteme, ki temeljijo na primerjanju enega
samega ali nekaj poljubno izbranih znakov imenujemo umetni sistemi.
Zaradi tega so mu številni znanstveniki nasprotovali in pri
oblikovanju skupin uporabili večje število znakov. Te sisteme
imenujemo naravni sistemi. Naravni sistemi temeljijo na sorodnosti,
umetni na podobnosti.
Osnovna sistematska kategorija je vrsta. V vrsto spadajo organizmi, ki
se med seboj plodijo in imajo plodne potomce. (konj in oslica=mezeg;
kobila in osel=mula; ne mezeg ne mula nista plodna).
Sorodne vrste združujemo v rod, sorodne rodove v družino, več med
seboj sorodnih družin predstavlja red, sorodni Edovi pa se združujejo
v razred. Nad razredom je deblo, sorodna debla se povezujejo v
kraljestva.
Primer: Navadni grah im navadni fižol
Rod grah fižol
Družina metuljnice metuljnice
Red stročnice stročnice
Razred dvokaličnice dvokaličnice
Deblo semenovke semenovke
Kraljestvo rastline rastline
Največja sistematska enota je kraljestvo. Poznamo štiri kraljestva:
kraljestvo cepljivk, gliv, živali in rastlin.
Primer Linnejevega dvojnega poimenovanja rastlin in živali.Vsako
rastlino in žival je poimenoval z dvema imenoma: rod in vrsta.
Slov.jezik Lat. Jezik
vrsta
rod
rod
vrsta
domača
mačka
Felis
domestica
navadna
breza
Betula
pendula
misleči
človek
Homo
sapiens
rdeči
bor
Pinus
silvestris
V svetu je dvojno poimenovanje živih bitij splošno sprejeto in
uporabljeno.
Cepljivke
=========
Med cepljivke uvrščamo bakterije im modrozelene alge. Bakterije se
prehranjujejo na avtotrofen in na hetrotrofen način.
Heterotofne so:
*
Simbionti, ki živijo v sožitju z drugimi živimi bitji.
*
Parazitske ali zajedavske bakterije se prehranjujejo z organskimi
snovmi drugih živih bitij (rastline, živali, ljudje). Lahko
povzročajo bolezen. Če povzročajo bolezen so patogene. Bakterijske
bolezni zdravimo z antibiotiki.
*
Saprofitske bakterije ali gniloživke se prehranjujejo z odmrlimi
ostanki (org. ostanki) rastlin in živali.
Glive (glive kvasovke, »prave gobe«)
====================================
Vse glive so heterotrofne( zajedavke, gniloživke ali simbiontske).
Včasih so jih uvrščali med rastline. Danes so samostojno kraljestvo,
ker imajo lastnosti živali in rastlin. Glive nimajo korenin, stebla,
listov in cvetov, nimajo nobenih rastlinskih organov. Zato jih tudi
ločimo od rastlin. Tako telo, ki nima jasno izraženih organov uvrščamo
med steljčnice. Celične stene gliv so zgrajene iz hitina. Najbolj
izrazita značilnost, ki glive loči od rastlin je odsotnost klorofila.
Zgradba gliv: tisti del, ki se razraste v tla ali prodira v rastlino
ali žival je podgobje, ki je zgrajeno iz glivnih nitk. V ugodnih
razmerah požene iz podgobja plodnjak, ki je razmnoževalni organ.
Pogosto je razdeljen v bet in klobuk. To mi uporabljamo za hrano.
Ekološka vloga gliv
Glive imajo v naravi zelo pomembno vlogo:
*
Razkrajajo gnijoče organske snovi in jih spreminjajo v humus,
*
Glive živijo v sožitju z drevesi, kar imenujemo mikoriza. Drevesom
omogočajo vsrkavanje mineralnih snovi in vode.
Plesen Prava goba:

Rastline
========
Večinoma si same izdelujejo hrano v procesu fotosinteze. Fotosinteza
poteka v kloroplastih. Rastline, v katerih poteka fotosinteza so
avtotrofi. Avtotrofi so organizmi, ki so si sposobni zgraditi za
življenje potrebne organske snovi iz anorganskih spojin (vode in CO2)
s pomočjo svetlobe in kemične energije. Med avtotrofne organizme poleg
rastlin spadajo še nekatere bakterije in modrozelene cepljivke.
Fotosinteza
Fotosinteza je proces, pri katerem zelene rastline s pomočjo sončne
svetlobe iz anorganskih snovi (CO2 + H2O) izdelujejo organske snovi
(glukozo - C6H12O6). Sprošča se kisik O2.
6CO2 +12 H2O  C6H12O6 + 602 + 6H2O
Fotosinteza lahko poteka na dva načina:
*
Ob prisotnosti svetlobe – svetlobne reakcije fotosinteze,
*
Brez prisotnosti svetlobe – v temi – temotne reakcije fotosinteze.
Kloroplasti
Kloroplast je središče fotosintetskih reakcij, pravimo, da je
kloroplast fotosintetski aparat rastline.
Zgradba kloroplasta: navzven ga obdajata dve membrani, v notranjosti
pa so sploščene membranske vreče, ki jih imenujemo tilakoide in ležijo
v brezbarvni stromi. V tilakoidnih membranah potekajo svetlobne
reakcije fotosinteze, v stromi kloroplasta pa temotne reakcije
fotosinteze.

Živali
======
Živa bitja, ki si ne morejo sama izdelovati hrane, temveč morajo
uživati že izdelano organsko hrano. Vse živali so heterotrofi.
Vsi organizmi dihajo. Za dihanje je potreben kisik. Kisik proizvedejo
rastline v procesu fotosinteze. V rastlinskih in v živalskih celicah
poteka celično dihanje. Poteka v mitohondrijih.
O2 + hrana  CO2 + H2O in energija
CO2 se iz organizma izloči.
H2O se iz organizma izloči.
Energija ostane v celici, organizem jo porabi za življenje.
EKOLOGIJA
=========
Ekologija se ukvarja z zgradbo in delovanjem ekosistemov. Je veda, ki
raziskuje odnose med živimi organizmi in neživim okoljem.
Ekosistem je združba, ki je sestavljena iz neživega okolja in živih
bitij. Lahko bi zapisali tudi kot enačbo:
BIOTOP (neživi del) + BIOCENOZA (živa bitja združena v združbi) =
EKOSISTEM.
Neživi dejavniki okolja
=======================
Neživi dejavniki okolja vplivajo različno na rast in razvoj živih
bitij.
Neživi dejavniki so:
1.
sprememba letnih časov
2.
svetloba (dan/noč)
3.
agregatno stanje tekočin(tekoče, plinasto, trdno)
4.
prst
5.
gibanje zraka, vode
6.
temperatura
7.
zračni pritisk
8.
voda
9.
zrak
10.
CO2. CO
Živi dejavniki okolja
=====================
Živi dejavniki okolja so: živali, rastline, glive in bakterije.
Med živimi dejavniki okolja vladajo različni medvrstni odnosi in
odnosi v okviru iste vrste .
*
Poznamo različne ekosisteme: gozd, travnik, močvirje, reka,
jezero, morje, podzemne jame…
*
Ekosistem je odprt sistem!! Razdelimo jih na naravne in umetne.
Medvrstni odnosi oz. odnosi med osebki različnih vrst:
Sožitje ali simbioza.
To je povezanost dveh ali več osebkov različnih vrst zaradi
obojestranske koristi. (primer je lišaj, kjer gre za povezanost med
algo in glivo, simbiontske bakterije v črevesu človeka,
prežvekovalcev...............)
Priskledništvo
Od skupnega življenja ima korist le osebek ene vrste, osebek druge
vrste pa nima škode. (primer. Ptice v krošnjah dreves...)
Plenilstvo
Plenilec plen ujame, ga ubije in požre. Plenilci so lahko živali ali
rastline, ki so za plenilstvo različno prilagojeni.(zveri imajo
izostren vonj,. Sluh, vid, bliskovit tek...)
Zajedavstvo
O zajedavstvu govorimo, ko zajedavec (parazit) izkorišča tkiva ali
telesne sokove svojega gostitelja. (stalni in začasni zajedavci;
trakulja, veliki metljaj, parazitske bakterije povzročajo
bolezen...)Zajedavci so lahko rastline, živali, bakterije in glive.
Tekmovanje
Živa bitja različnih vrst tekmujejo med seboj svetlobo(rastline),
hrano, življenjski prostor, vodo.....
Odnosi med osebki istih vrst
Kanibalizem
To je plenilstvo v okviru iste vrste (pajkovka požre samca po
parjenju, krdelo volkov poje ob pomanjkanju hrane ranjenega in
slabotnega volka....)
Kanibalizem varuje vrsto in jo ohranja pred pomanjkanjem hrane)
Socialni odnosi
Vladajo med čebelami, mravljam....Te žuželke živijo v velikih
družinah, v katerih je delo porazdeljeno, določene skupine živih bitij
opravljajo točno določeno nalogo.
Posestništvo ali teritorialnost
Posamezni osebek ali skupina osebkov označi določeno ozemlje in ga
brani pred drugimi osebki (zveri s sečem, ptice pevke s petjem,....).
Posestništvo se hkrati pojavlja tudi med različnimi živalskimi
vrstami.
Hierarhija ali položajni red
Nekateri osebki imajo večje pravice in višji položaj v skupini. To se
najbolj vidi pri hranjenju. (primer. kokoši; vodja krdela volkov,
opičja družina.....)
Tekmovanje
Osebki iste vrste tekmujejo med seboj poleg zgoraj navedenih
dejavnikov (glejte »odnosi med osebki različnih vrst«) za samca oz.
Samico.
Prehranjevalne verige in prehranjevalni spleti
Živa bitja so med seboj povezana in drug od drugega odvisna. Tvorijo
prehranjevalne verige.
Prehranjevalne verige se združujejo v prehranjevalne splete.
Prehranjevalna veriga je sestavljena iz treh skupin organizmov:
proizvajalcev, porabnikov in razkrojevalcev.
Primer prehranjevalne verige:
Zelena rastlina polž sova
Zelena rastlina žuželka žaba kača
proizvajalec porabnik 1 porabnik 2 porabnik3
Proizvajalci
============
So vse zelene rastline, ki v procesu fotosinteze (glejte poglavje o
rastlinah) proizvajajo organske snovi in kisik. Organsko snov
predstavljajo vsi deli rastlin.
Porabniki
=========
Najpomembnejši porabniki organske snovi so živali. Tiste živali, ki se
hranijo direktno z rastlinami so rastlinojedci (polž, nekatere
žuželke, raki, nekateri ptiči, nekateri sesalci).
Druga skupina porabnikov so plenilci, ki se hranijo z drugimi živalmi.
So mesojedci - pijavke, kačji pastirji, nekatere ribe, dvoživke, kače,
nekateri sesalci.
Razkrojevalci
=============
Iztrebke, hranilne delce, ki jih niso porabile druge živali, ter
odmrle rastlinske in živalske organizme razgradijo razkrojevalci (bakterije,
glive). Razgradijo jih na osnovne gradbene sestavine CO2, H2O in
mineralne snovi. Te sestavine izhlapijo v ozračje, se raztopijo v vodi
ali pa jih rastline takoj porabijo za izgradnjo nove organske snovi(za
fotosintezo).
S tem se krog kroženja snovi v naravi sklene.
Kroženje CO2 in O2 v naravi
===========================
CO2 nastane tudi pri dihanju živali, bakterij, in tudi rastlin.
Rastline del kisika, ki ga podnevi proizvedejo pri fotosintezi, tudi
porabijo, tako podnevi, kot ponoči. Pri tem v okolje oddajajo CO2, ki
ga podnevi spet porabijo pri fotosintezi za izgradnjo organskih snovi.
Kot stranski produkt nastaja kisik. Tega vnovič porabljajo bakterije,
živali in tudi rastline. S tem je krog kroženja obeh plinov zaključen.
Vprašanja za izpit iz biologije:
================================
1.
Zoologija je veda o......................................
2.
Botanika je veda o......................................
3.
Mikrobiologija proučuje.............................Naštejte jih:
4.
Antropologija proučuje ...........................
5.
Kaj je citologija?
6.
Kaj je histologija?
7.
Kaj je anatomija?
8.
Kaj je genetika?
9.
Kaj je fiziologija?
10.
Kaj je ekologija?
11.
Kaj je biotehnologija?
12.
Kdaj se je začela evolucija?
13.
Naštejte potrebe živih bitij!
14.
Kateri plin potrebujejo za življenje aerobionti?
15.
Katera živa bitja potrebujejo CO2?
16.
Značilnost avtotrofov. Primer avtotrofnega organizma.
17.
Značilnost heterotrofov. Primer heterotrofnega organizma. Kdaj
nekateri živi organizmi preidejo v latentno stanje? Navedite
primer.
18.
Kaj je značilno za latentno stanje(življenski procesi!)
19.
Kateri živi organizmi ne bi preživeli brez svetlobe? Zakaj?
20.
Poznamo dve obliki razmnoževanja. Kateri dve?
21.
Kateri plini se med dihanjem izmenjujejo z okolico?
22.
V katerem sestavnem delu živih organizmov poteka presnova?
23.
Kaj je celica?
24.
Glede na število celic živa bitja delimo na:
25.
Značilnost prokariontske celice?
26.
Značilnost evkariontske celice.
27.
Primer evkariontske celice je......
28.
Primer prokariontske celice je....
29.
Naštejte organske snovi v celici.
30.
Kaj se nahaja v celičnem jedru rastlinskih in živalskih celic?
31.
Nosilci dednih lastnosti so..........................
32.
Kaj so mutacije?
33.
Pomen celičnih organelov v celicah.
34.
Katere celice vsebujejo kloroplaste?
35.
Celica ki se deli se imenuje
................................celica. Nastaneta
dve..................................celici.
36.
Osnovna sistematska kategorija je
..................................
37.
Naštejte kraljestva živih bitij.
38.
Zajedavske bakterije lahko povzročijo bolezen. Kako zdravimo
bakterijske bolezni?
39.
Zakaj spadajo glive v samostojno kraljestvo?
40.
Kaj nastane pri fotosintezi?
41.
Kaj nastane pri celičnem dihanju?
42.
Kaj gradi ekosistem?
43.
Naštejte vsaj tri nežive dejavnike okolja.
44.
Naštejte vse žive dejavnike okolja.
45.
Kako je sestavljena prehranjevalna veriga?
46.
Proizvajalci v ekosistemu so........................
47.
Porabniki v ekosistemu so............................
48.
Razkrojevalci v ekosistemu so.......................
49.
Hierarhija ali položajni red
50.
Posestništvo ali teritorialnost
51.
Kanibalizem
52.
Tekmovanje
53.
Plenilstvo
54.
Priskledništvo
55.
Sožitje ali simbioza.