Spletišče Projekta Http//wwwnaturalhazardseu/ NARAVNE NESREČE BREZ MEJA (NH‑WF)

spletišče projekta: http://www.natural-hazards.eu/ _________________________________________________________________________________ nar

Spletišče projekta: http://www.natural-hazards.eu/
_________________________________________________________________________________
NARAVNE NESREČE BREZ MEJA (NH‑WF)
4. srečanje projektnih partnerjev in strokovna delavnica o snežnih
plazovih
(torek, 26. 3. 2013 ob 15. uri, dvorana Zemljepisnega muzeja GIAM ZRC
SAZU, Gosposka 16, Ljubljana)
PROGRAM POPOLDANSKE STROKOVNE DELAVNICE O SNEŽNIH PLAZOVIH
15:00–15:15 Uvodni pozdrav in kratka predstavitev projekta NH-WF ter
namena delavnice
15.15–16.00: Strokovna delavnica – I. del
1. Arnulf Wurzer (ZAMG & LWD Steiermark, Gradec):
Zdrsni snežni plazovi.
2. Žiga Jeriha (Ehoprojekt, d.o.o., Ljubljana):
Modelska presoja snežnih plazov z numeričnim modelom AVAL 1D na
izbranih primerih v Sloveniji.
3. Jernej Burkeljca (Inštitut za medijske komunikacije , Univerza V
Mariboru):
Učinkovitost lavinskih biltenov in vizualni jezik komuniciranja o
naravnih nevarnostih.
---------------------------------- odmor za kavo (16:00–16:15)
------------------------------------------------------------------------------------------------
16.15–17.00: Strokovna delavnica – II. del
4. Miha Pavšek, Jaka Ortar in Manca Volk (GIAM ZRC SAZU, Ljubljana):
Poskusni krajevni lavinski bilten za Srednje Karavanke
5. Vasja Bric (Geodetski inštitut Slovenije):
Meritve višine snežne odeje in premikov kamninskih gradiv.
6. Alexander Prokop (Department für Bautechnik und Naturgefahren,
Institut für Alpine Naturgefahren, Universität für Bodenkultur,
Dunaj):
Uporaba terestričnega laserskega skeniranja za opazovanja debeline
snežne odeje observations.
Vrh obrazca
17.00–17.15 Sklepne ugotovitve in zaključek
Organizator: Geografski inštitut Antona Melika ZRC SAZU
Projektni partnerji:
ZAMG – Zentralanstalt für Meteorologie und Geodynamik (vodilni
partner);
LWD Kärnten – Lawinenwarndienst Kärnten;
GIAM ZRC SAZU – Geografski inštitut Antona Melika ZRC SAZU;
GI – Geodetski inštitut Slovenije.
POVZETKI PREDSTAVITEV
1. Arnold Studeregger (ZAMG & LWD Steiermark, Gradec):
Zdrsni snežni plazovi.
Za zdrsne snežne plazove je značilno drsenje snežne odeje, to je njeno
počasno premikanje v skupni razdalji od nekaj centimetrov do več
decimetrov, izjemoma tudi metrov. Tovrstni premiki so odvisni predvsem
od lastnosti kopne podlage. Bolj kot je ta gladka, večja je verjetnost
za nastanek tovrstnih snežnih plazov. Zato moramo računati nanje
predvsem na travnatih strmalih in gladkem, nagnjenem ter izglajenem
skalnem površju. Značilen znanilec plazov te vrste je nastanek
zdrsnega ustja. To nastane, ko se del snežne odeje v pobočju odtrga iz
premakne navzdol le za prej omenjeno dolžino zdrsi , zaradi česar
nastane oziroma se razgali značilna kopna špranja polkrožne oblike.
Plazovi te vrste lahko nastanejo ponoči in podnevi, . v dnevnem i
Typisch sind die auftretenden Gleitschneemäuler. Gleitschneelawinen
können zu jeder Tages- und Nachtzeit, am wärmsten oder auch am
kältesten Tag des Winters abgleiten.
Vergleich Gleitschneelawine und Schneebrett .
Schneebretter können durch Zusatzleistung (durch einen Alpinisten
ausgelöst werden) - Gleitschneelawinen nicht. Dies erklärt auch, dass
Gleitschneelawinen nicht gesprengt werden können.
. Bruchfortpflanzung erfolgt beim Schneebrett über eine eingelagerte
Schwachschicht. Bei Einer Gleitschneelawine gleitet die Schneemasse
unmittelbar am Boden bzw. am festen Untergrund. Dort gibt es eine
Schmierschicht jedoch keine Schwachschicht.
Gemeinsamkeiten:
. Scharfkantiger Anriss
. Neigung
. Für Beide Lawinen benötigt man eine Gleitfläche
2. Žiga Jeriha (Ehoprojekt, d.o.o., Ljubljana):
Modelska presoja snežnih plazov z numeričnim modelom AVAL 1D na
izbranih primerih v Sloveniji.
V okviru državnega projekta »Opozorilne karte nevarnosti erozije in
snežnih plazov za območij 11 občin v Sloveniji« smo za 4 od teh –
Bovec, Kranjska Gora, Slovenj Gradec in Železniki – analizirali in
kartirali nevarnost snežnih plazov. V sklopu omenjenih lavinskih kart
so bile izvedene karte nevarnosti proženja snežnih plazov, ki so bile
nadgrajene s karto dejanskih snežnih plazov v okviru posamezne občine
(avtorji teh kart so sodelavci Geografskega inštuituta Antona Melika
ZRC SAZU). Za izbrane primere posameznih snežnih plazov so se nato
izvedli še dinamični enodimenzijski modeli sprožitve plazov, ki so se
vršili z modelom AVAL 1D. Omenjeni model ob znanih vhodnih parametrih
(nadmorska višina, višina snega, širina odloma, strižni faktorji ter
gostota snega) omogoča izračun volumnov, hitrosti, tlakov in dosegov
plazovine tako za pršne kot južne sprijete plazove. V vsaki posamezni
točki na vzdolžnem profilu plaznice je nato možno interpretirati
maksimalne tlake, hitrosti in višine plazovine, kar je nadvse uporaben
podatek pri določevanju zaščitnih ukrepov in analizi dopustnosti
posegov v prostor. Na osnovi modelnih rezultatov smo posamezne
plaznice kartirali po švicarskih standardih (SLF), ki glede na tlake v
plazovini razvrščajo plaznico v dve coni. V okviru projekta so bili
dinamično preverjeni 4 snežni plazovi: Pluženski plaz v Občini Bovec,
Plaz Kamnitnica v občini Kranjska Gora, plaz Grobelnik v občini
Slovenj gradec ter plaz Ravne v občini Železniki. Na delavnici bo
nekoliko bolj predstavljen model plazu Kamnitnica na Vršiču z
rezultati in predlogom zaščitnih ukrepov.
3. Jernej Burkeljca (Inštitut za medijske komunikacije , Univerza V
Mariboru):
Učinkovitost lavinskih biltenov in vizualni jezik komuniciranja o
naravnih nevarnostih.
Naraščanje števila smučarjev izven urejenih smučišč je kompleksna
tema, ki se vrti predvsem okrog varnosti in izobraževanja. Lavinski
bilteni so osnovni, javnosti namenjeni, izdelki lavinskih služb. V
prenekaterem primeru pa niso izvedeni na nivoju, ki bi zadovoljeval
potrebe predvsem manj izkušenih uporabnikov in ljudi, ki se na
potencialno nevaren teren podajajo spontano, brez ustreznih izkušenj,
znanja in aktualnih informacij. Naredili smo pregled stanja na
področju biltenov ter poudarili osnovne elemente in različne prakse
pri njihovi implementaciji. Na podlagi tega smo izbrali 4
reprezentativne koncepte iz evropske in severnoameriške prakse in jih
priredili na situacijo v Sloveniji. Vzorčne izdelke smo v evalvacijo
poslali ekspertnim in naprednim uporabnikom ter primerjali rezultate z
vzporedno študijo uporabnosti na laični populaciji. Najbolje se
izkažejo bilteni, ki kritične informacije predstavijo z dobro
uporabljenimi grafičnimi elementi, te pa moramo nujno dopolniti s
kvalitetnim besedilom, ki bolj ustreza poznavalcem.
4. Miha Pavšek, Jaka Ortar in Manca Volk (GIAM ZRC SAZU, Ljubljana):
Poskusni krajevni lavinski bilten za Srednje Karavanke
V Sloveniji za izdajo lavinskih biltenov skrbijo na Agenciji Republike
Slovenije za okolje, kjer izdajajo splošne informacije o nevarnosti
snežnih plazov za celo Slovenijo. Ker se krajevno snežne razmere močno
razlikujejo smo v zimski sezoni 2012/13 v okviru projekta Naravne
nesreče brez meja začeli z izdajanjem Poskusnega krajevnega lavinskega
biltena za Srednje Karavanke. Bilten pripravljamo najmanj trikrat
tedensko, ob večjih spremembah lavinskih razmer pa tudi pogosteje. V
prispevku predstavljamo njegovo podobo in pripravo ter podajamo krajšo
analizo dosedanjih biltenov ter izhodišča za prilagoditve oziroma
posodobitve v prihodnji sezoni.
5. Vasja Bric (Geodetski inštitut Slovenije):
Meritve višine snežne odeje in premikov kamninskih gradiv.
Višina snežne odeje se lokalno in časovno lahko zelo spreminja zaradi
topografskih značilnosti, vpliva vetra in drugih vremenskih pojavov.
Natančnejše poznavanje višine snežne odeje omogoča bolj kakovostno
modeliranje snežnih plazov in s tem točnejše napovedi in večjo
varnost. Premikanje kamninskih gradiv je tudi posledica vremenskih
vplivov in lahko še bolj uničujoč od snežni plazovi. Če lahko višino
snega določimo z dvakratnim laserskim skeniranje moramo pri
ugotavljanju premikanja kamninskih gradiv uporabiti starejše izvorne
vire, od katerih so zelo uporabni metrični aeroposnetki.
5. Alexander Prokop (Department für Bautechnik und Naturgefahren,
Institut für Alpine Naturgefahren, Universität für Bodenkultur,
Dunaj):
Uporaba terestričnega laserskega skeniranja za opazovanja debeline
snežne odeje.
Terestrično lasersko skeniranje je postalo v zadnjih letih zelo močno
orodje za prepoznavanje debeline snega na pobočjih. Vedno bolj
izpopolnjene in naprednejše tehnične izboljšave omogočajo aplikativno
uporabo na področju raziskovanja snega in snežnih plazov. V
predstavitvi prikazujemo dokumentiranje lavinskega dogodka oziroma
naravne nesreče, ki jo je povzročil snežni plaz. Prostorninska ocena
plazovine nam omogoča zanesljivejšo oceno dinamičnega modeliranja in
analizo nevarnosti. Predstavljamo tako tehnični razvoj naprave kot
tudi njeno vse večjo aplikativno uporabnost in nekatere tehnološke
omejitve pri terestričnem laserskem skeniranju ter nakazujemo nekatere
smeri razvoja in uporabe v prihodnje.