JOGA NI NEDOLŽNA ŠALA (Resi Nas Hudega Amen) New

joga ni nedolžna šala (resi nas hudega. amen) new age ali bolje rečeno old age je s svojim geslom absolutne verske svobode postavil duhovno

JOGA NI NEDOLŽNA ŠALA (Resi nas hudega. Amen)
New age ali bolje rečeno old age je s svojim geslom absolutne verske
svobode postavil duhovno osiromašenega in skeptičnega človeka, ki noče
nikomur pripadati, od nikogar biti odvisen, nad Boga. Naj si sam
izbira v svoji samozadostnosti, v kaj bi rad verjel in koliko. Vse naj
mu bo dosegljivo: živi in mrtvi, prihodnost in preteklost, angeli in
nadangeli, vse mogoče energije in terapije … S takimi pobegi od lastne
svobode se načrtno vzgajamo v zbegana bitja, s katerimi je lahko
manipulirati, ali v zelo samozadostna bitja, ki so nevarna za okolico.
Zavedati se moramo izrednega in velikega daru zdrave človeške pameti
in trezne presoje, ki človeku omogoča resno in odgovorno življenje v
izbranem poklicu in stanu. Ne zaigrajmo čudovitega daru svobodne volje
za neprimerne stvari in težka suženjstva. Zavedati se moramo, da je
človek skrivnostno bitje in vsakakršno igračkanje z nevarnimi
igricami, pri katerih le malo poznamo pravila in prepovedan prag
dovoljenega, če sploh obstaja, lahko človeka pokonča, kajti vrnitev
nazaj v normalno življenje je težka, naporna, včasih nemogoča.
Pa vendar se zgodi, da so po Božji milosti in lastni volj med nami
ljudje, ki so bili sposobni znova odkiti Jezusa, so med nami in nam
govorijo, da je vredno živeti in se boriti za življenje. Eden teh je
prijatelj M. P., ki nam je zaupal svojo izkušnjo:
»Bil sem zaposlen v visoki državni službi, v kateri nisem več našel
smisla življenja, po katerem sem tako hrepenel. Zato sem se odločil
posvetiti izključno duhovnosti, ki danes tako manjka v potrošniški
družbi, in sklenil pomagati ljudem. Dolgo časa sem se ukvarjal z jogo,
nekje skupaj enajst let, pomenila mi je odlično sprostitev in zbranost
brez kave zjutraj in cigaret ali alkohola zvečer.
Prišel pa je čas, ko sem ugotovil, da me moj poklic uničuje in da niti
ni združljiv z mojimi moralno etičnimi načeli, in tako sem ga sklenil
zamenjati.
Ker sem tedaj že več let bil redni član nekega joga centra, mi je moja
mojstrica in učiteljica predlagala, če bi razmislil o poklicu učitelja
joge. Seveda sem takoj sprejel. V manj kot dveh letih sem zaključil
program za učitelja hatha joge. Končno sem dobil poklic, ki me je
veselil in kjer sem ljudem res lahko pomagal. Z mojim uspehom pa niso
bili zadovoljni samo učenci, ampak tudi mojstri joge, za katere sem
delal (učitelj je nižja stopnja kot mojster).
In tako sem dobil po samo nekaj mesecih novo ponudbo. Osebno me je
sprejel mojster šole radža joge, ki je najbolj ugledna in najelitnejša
šola/inštitut za radža jogo. Prek različnih učiteljev sem tako prišel
v stik z Ajito, okultnim mojstrom belgijske narodnosti, ki vodi elitno
joga šolo, inštitut radža joge v Holandiji. Njegov program visoke joge
temelji na delih Alice A. Bailey, članice Teozofskega društva in lože,
katere dela so izšla pri založbi Lucis Trust. Vsebino njenega
neverjetno obsežnega opusa naj bi ji po telepatskem nareku posredoval
eden od t. i. “mojstrov starodavnih skrivnosti”.
Spoznal sem dela vrhunskih joga mojstrov z Vzhoda, ki pa so prav tako
pripadali Teozofskemu društvu s sedežem v Adyarju (Indija). Vsi so
učili, da je teozofska “religija” (pananteistična za razliko od vedske
panteistične) izvirna modrost, starejša od vseh religij, njena elitna
tehnika doseganja odrešenja pa je samo radža joga.
Nato pa se je pripetilo nekaj, česar nikakor nisem pričakoval.
Za teden dni sem spet odpotoval na kontemplacijo. Šlo je za srečanje
mojstrov joge, kjer naj bi skupaj kontemplirali o tematiki Drevesa
Življenja – skrivnosti večnega življenja. Ne bom se spuščal v
podrobnosti, kako je izgledala kontemplacija, bilo je prehudo. Po
končani kontemplaciji sem bil bled kot zid (skoraj zelen) od strahu.
Isti večer sem »spokal kufre« in odpotoval. V dušo mi je bilo položeno
nekaj strašnega – tako grozo je zelo težko preliti v besede. Nedvomno
pa je šlo za opozorilo in nikakor ne za aplavziranje. In opozorilo je
bilo strašno, nemo, a zelo zgovorno – posegate v prepovedane zadeve.
Kljub vsemu pa mi nekaj ni dalo miru in se je kar naprej oglašalo
globoko v meni. Začel sem namreč dvomiti o naravi duhovnih
bitij/kozmičnih sil, s katerimi je stik pri tehnikah radža joge
neizbežen.
Prav tako kot prof. Jacques Verlinde (Prenova, oktober 2004), iz
osebnih izkušenj lahko potrdim obstoj teh bitij. Sledil je hud udarec
ob spoznanju prave narave njih in njihovega poglavarja, ki se izdaja
za boga in vladarja tega sveta (Jn 12,31/Jn 16,11). Njegova taktika se
skozi tisočletja res ni veliko spremenila, kar se lepo zrcali v
zgodovini človeštva. Uporablja mnogo imen, njegovo pravo ime pa je
samo eno in vsega prezira vredno, predstavlja pa se vedno kot angel
luči in duhovnega “napredka”.
Po tem dogodku sem se umaknil in skril v samoto za nekaj mesecev.
Počutil sem se izigranega in zlorabljenega. Z Bogom sva imela kar
nekaj "prepirov", če temu lahko tako rečem. Od rojstva (krsta) naprej
sem bil vedno zvest katolik in nisem mogel razumeti, zakaj me je Bog
poslal naravnost v satansko gnezdo. Jezen sem bil sam nase, zakaj sem
bil tako slep.
Kmalu sem spoznal, da je šola mojega mojstra vključena v mrežo šol, za
katero lahko trdim, da so neposredno pod satanskim vodstvom (kot je to
že omenil oče Gabriele Amorth, eksorcist).
V tistem trenutku sta zame molila samo moja mati in neko dekle, ki sta
vedeli, v kako nevarne vode sem zabredel. Šele danes znam pravilno
ceniti njuno molitev. Za to spoznanje pa se imam zahvaliti predvsem
naši Materi Božji po sporočilih iz Medjugorja.
Tako sem v trenutku spoznanja, ki je bil Božja milost in čudež sam na
sebi, takoj zapustil program inštituta radža joga. Vendar se zadeva s
tem nikakor še ni končala. “Nekomu” namreč to ni bilo niti najmanj
všeč.
Sledili so naporni meseci. Nemogoče je opisati peklenske muke, ki sem
jih preživljal v različnih časovnih intervalih. Sledilo je nekaj hudih
izkušenj, napadov, v katerih sem se dejansko boril za lastno dušo,
lastno bit. Navsezadnje tudi nasprotna stran, tako kot božja, zahteva
popolno predanost. Če pa se nasprotni strani izneveriš in ji ne
koristiš več ali če celo gre za nekoga, ki bi ji lahko škodil – je
obsodba znana.
Nekaj je hotelo uničiti mojo dušo. Vendar tu ni šlo za strah samo
telesne smrti, ampak za tisto pravo – popolno duhovno smrt. Videl sem
pekel. V tem smrtnem strahu sem na pomoč lahko zaklical in ponavljal
samo ime Jezusa in Marije. Moliti takrat nisem zmogel. Spoznal sem, da
sam ne bom kos temnim silam, ki so se zgrnile name. Pričel sem iskati
pomoč eksorcista, tukaj pa sem naletel na vrsto ovir.
Po čudnem spletu okoliščin (samo Njegova volja) pa sem prišel v stik z
dobrimi katoliškimi prijatelji, ki so mi priskočili na pomoč.
Šest dni in noči zapored nisem mogel spati niti minuto, vase nisem
mogel spraviti niti koščka hrane, treba me je bilo pitati. Vse skupaj
je spremljala visoka vročina, mrtvaška bledica in potenje. Ob
spoznanju nezdružljivosti prakse joge z evangelijskim sporočilom sem
tudi sam položil vse to trpljenje v Njegove roke. Z zadnjimi močmi sem
poklical po telefonu prijatelja in ga prosil, če mi lahko priskrbi
številko eksorcista. Ne vem, kako mu je uspelo, vendar jo je nekako
dobil. Tja me je odpeljala mati, ker sam nisem več mogel stati na
nogah.
Duhovnik je molil nad menoj in stanje se mi je v trenutku popravilo.
Svet ni bil več črn in moreč, spet sem ga uzrl v luči ljubezni in
upanja. Večkrat pomislim, koliko je ljudi, ki so podobno zašli, pa ne
najdejo izhoda ali pomoči, ker ne poznajo Kristusa, ki je edina pot
odrešenja. Težka izkušnja pa mi je danes prinesla nove blagoslove za
življenje.”
Kadar se soočamo z težavami, nikar ne mislimo, da so Bogu neznane. Vse
to je del Njegovega božanskega načrta. Naš Bog je dobri Bog, ki lahko
zlo obrne v dobro, zato se trdno držimo Kristusa, ne izgubimo poguma,
ampak se povsem predajmo Božji volji. Ravnajmo kakor Job v Stari
zavezi. Ko je vse izgubil, je rekel: “Gospod je dal, Gospod je vzel,
naj bo hvaljeno Gospodovo ime” (Job 1,21). Vem za načrte, ki jih imam
z vami, govori Gospod: načrte blaginje in ne nesreče, da vam dam
prihodnost in upanje.
Mihaela Jurdana v sodelovanju z M. P.