projekt ess_vs-06-14 posodobitev študijskih programov na pef ul (ii.) projekt delno financira eu priloga 9 analiza izbran
Projekt ESS_VS-06-14
Posodobitev študijskih programov na PeF UL (II.)
Projekt delno financira EU
PRILOGA 9
Analiza izbranih magistrskih programov in vsebin na področju specialne
in inkluzivne edukacije
Mojca Vrhovski
1. Uvod
Magistrski programi s področja specialne in inkluzivne edukacije so se
na tujih univerzah razvijali v različnih smereh, ki so bile pogojene z
razvojem in reformami visokega šolstva, z nacionalnim razvojem
področja in usmeritvami politik, z regulacijo poklicev ipd. Kljub
raznolikosti (v načinu študija in trajanju, razlikovanju med
»akademskimi« in »profesionalnimi« usmeritvami, konceptu študijskih
rezultatov/dosežkov in kreditnim ovrednotenjem…) je morda zlasti
pomembno, da se pri razvoju, usmeritvah in načrtovanjih
drugostopenjskih programov, upoštevajo določeni trendi v mednarodnem
prostoru. Pri tem se kaže, da velja upoštevati načelo »primerljivost
različnega« in natančno premisliti, katere so tiste skupne točke, ki
bi jih bilo dobro okrepiti in primerjati (nekaj takih je že mogoče
najti v različnih skupnih projektih: Tuning, European Network on
Teacher Education Policies, skupni programi joint degrees… Zgaga,
2006). Po priporočilih Tuning dokumentov so npr. programi najlažje
primerljivi na nivoju splošnih (generičnih) deskriptorjev stopenj
študija (Dublinskih deskriptorjih), ki se nanašajo na usposobljenost
študentov ob koncu vsake stopnje študija. Za dokončanje drugega
študijskega obdobja so npr. pomembne določene kvalifikacije:
razvijanje, pridobivanje in poglabljanje znanja, razumevanja in
zmožnosti za študij, ki je povezan s prvim študijskim obdobjem, za
reševanje problemov v novih, širših, multidisciplinarnih kontekstih;
povezovanje znanja in oblikovanje sodb o socialni in etični
odgovornosti; jasno in nedvoumno sporočanje svojih sklepov,
pridobivanje učnih spretnosti, ki omogočajo nadaljevanje študija
(Zgaga, 2004). Tako študij na drugi stopnji razvija kompetence za
raziskovalno, razvojno, specializirano svetovalno, vodilno… delo ter
je osnova za nadaljevanje študija na tretji stopnji. Prav tako so
deskriptorji študijskih stopenj pomembni usmerjevalci pri oblikovanju
kompetenc študijskega programa ter ciljev in študijskih dosežkov
predmetov oz. modulov in omogočajo oporo (ne pa natančnega in
podrobnega opisa študija) pri načrtovanju študijskih programov in
vsebin (Tancig, 2006).
V primerjavi izbranih magistrskih programov (na University of Oslo,
University of Manchester, Roehampton University, University of
Cambridge) ne bomo iskali natančne primerljivosti (študijskih
struktur, programov ipd.), temveč bomo poskušali odkriti posamezne
smernice na »mikronivoju«, ki nam bodo omogočale kvalitetnejše
načrtovanje vsebinskih smernic, ki zadevajo konceptualne osnove
predmeta inkluzivne edukacije.
2. Analiza izbranih magistrskih programov
Predstavljeni podiplomski programi druge stopnje so izbrani po
kriteriju dostopnosti na medmrežju (ponujajo več informacij o vsebinah
in ne le osnovne informacije o strukturi programa) in glede na
usmeritev (magisterij iz področja specialne oz. inkluzivne edukacije).
Razlikujejo se po trajanju, kreditnem ovrednotenju, značilnostih oz.
prioritetah, ciljih (študijskih dosežkih) in tudi, vendar ne povsem,
po ponujenih vsebinah. Ker nas ne bodo posebej zanimale natančne in
podrobne primerjave (primerjani programi tudi niso oblikovani po t.i.
»bolonjskih smernicah« oz. skupnih načelih), temveč bolj temeljna
kompetenca, ki poudarja razvoj na izbranem področju
specialno-inkluzivno pedagoške poklicne specializacije in hkrati
vsebinska integriranost navedenega področja (zlasti njena
transdisciplinarna vpetost na posamezna področja ved), bomo
izpostavili predvsem vsebine, ki v svojih študijskih dosežkih
opredeljujejo integrirane teoretične in praktične usmeritve, s
katerimi lahko usmerjamo temeljni razvoj inkluzivne edukacije.
Vsebine posameznih predmetov oz. modulov bomo primerjali po kriteriju
sodobne usmeritve področja specialne oz. inkluzivne edukacije ter v
postavkah temeljnih konceptov, ki opredeljujejo le-te. Sodobne
usmeritve področja namreč temeljijo na sposobnostih posameznika s
posebnimi potrebami (njegovih zmožnostih) in na razpoložljivih virih v
okolju, ki zmanjšujejo oviranost in omogočajo tem boljšo vključenost v
družbo. Glede na primerjavo številnih (in ne samo navedenih) tujih
programov in vsebin, smo oblikovali naslednje postavke, ki zadevajo
razvoj temeljnega koncepta inkluzivne edukacije in ki nam bodo osnova
za primerjanje vsebin predmetov oz. modulov posameznih programov:
*
Konceptualizacija specialne in inkluzivne pedagogike in posebnih
potreb (Key concepts in inclusive education and disability)
*
Individualizacija posameznika s posebnimi potrebami (»Person
centerd planning«)
*
Pomoč, podpora (Support) in organizacija vzgojno –izobraževalnega
procesa
*
Interpersonalne in socio-kulturne dimenzije vključevanja
(»Community inclusion«).
2.1 University of Oslo, Faculty of education, Department of Special
Needs Education (DSNE)
Master of Philosophy in Special Needs Education
http://www.uio.no/studier/program/spneed-master/
Trajanje: 2 leti (2 meseca priprave na program, 6 mesecev študija na
področju v domači ali kateri drugi tuji državi, 11+5 mesecev študija
na Univerzi v Oslu)
KT: 120
Magistrsko delo: 40 KT
Značilnosti programa:
*
program je zasnovan tako, da omogoča sodelovanje z različnimi
državami (preko Norwegian Agency for Development Co-operation -
NORAD) in oblikovan tako, da se vsebine povezujejo oz.
nadgrajujejo
*
namenjen je študentom s področja specialne pedagogike in to
predvsem tistim, ki bi se želeli usposobiti za vodstvene funkcije
na področju vzgoje in izobraževanja ter področju specialne in
rehabilitacijske pedagogike in tistim, ki bi želeli s pomočjo
znanstvenega raziskovanja in profesionalnega usposabljanja,
prispevati k razvoju specialnih in inkluzivnih ustanov za osebe s
posebnimi potrebami v svoji državi
*
določa obvezno študijsko literaturo (v obsegu približno 3000
strani), študent-ka pa izbere še študijsko literaturo, ki se
povezuje s specifičnimi nalogami oz. magistrskim delom (približno
2000 strani)
*
kot dodatek program ponuja tudi učenje osnovnih veščin uporabe
računalnika.
Cilji programa:
*
opremiti študentovo znanje s sodobnimi teorijami in raziskovalnimi
metodami na področju specialne pedagogike,
*
ponuditi študentom teoretične in praktične usmeritve, s katerimi
usmerjamo razvoj inkluzivnih razredov, šol in lokalnih skupnosti,
*
naučiti študente prilagajati učno okolje individualnim
vzgojno-izobraževalnim potrebam,
*
usposobiti študente za prenos principov in metod specialne in
rehabilitacijske pedagogike v praktično delo z različno starimi
osebami s posebnimi potrebami v in izven razreda,
*
usposobiti študente za razvoj področja specialne in
rehabilitacijske pedagogike v lastni državi.
Shema programa:
4. semester
SNE4390 - Master Thesis
SNE4310 - Counseling, Innovation and Development of Higher Education
3. semester
SNE4230 - Research Methodology
SNE4390 - Master Thesis
2. semester
SNE4210 - Barriers to Learning, Development and Participation in
Society; I
SNE4220 - Barriers to Learning, Development and Participation in
Society; II
SNE4230 - Research Methodology
1. semester
SNE4110 - Human Rights and Inclusion
SNE4120 - Inclusion in School and Local Society
SNE4130 - Special Needs Education related to Culture, Learning and
Development
10 ECTS credits
10 ECTS credits
10 ECTS credits
Tabela 1: Moduli/predmeti programa Master of Philosophy in Special
Needs Education
Vir:
http://www.uio.no/studier/program/spneed-master/om/oppbygging-gjennomforing.xml
Vsebine in študijski dosežki določenih predmetov:
*
Človekove pravice in inkluzija (Human Rights and Inclusion –
SNE4110) – 10 KT
http://www.uio.no/studier/emner/uv/isp/SNE4110/index.xml
Vsebine:
*
Človekove pravice
*
Otrokove pravice
*
Človekove pravice, oviranost in posebne potrebe
*
Mednarodna načela in nacionalne politike
*
Od nacionalnih do lokalnih načrtov in aktivnosti
*
Diskusija o mednarodno določenih človekovih pravicah in
aplikacija na različne kulturne, politične in ekonomske
kontekste
*
Načelo inkluzije in sorodna načela
Cilji:
*
informirati se o mednarodno sprejetih človekovih in otrokovih
pravicah,
*
poznati mednarodne principe, politike, razprave, ki zadevajo
oviranost, posebne potrebe in pomoč ranljivim posameznikom in
skupinam v vzgoji in izobraževanju in v različnih družbenih
okoljih,
*
kritično vrednotiti principe, politike in razprave znotraj
različnih kulturnih ozadij,
*
kritično presoditi dileme, izzive, možnosti z namenom razvijanja
kompetenc na področju aplikacije človekovih pravic na različna
kulturna ozadja in družbena področja.
*
Inkluzija v šolo in lokalno skupnost (Inclusion in School and
Local Society – SNE4120) – 10 KT
http://www.uio.no/studier/emner/uv/isp/SNE4120/index.xml
Vsebine:
*
Načela inkluzije in sorodna načela in prakse
*
Razpoložljivi/temeljni viri edukacije in sorodni ključni
koncepti
*
Kurikuralna pot (didaktika) od specialne edukacije k
inkluzivni: od osnov inkluzije k pomembnemu in individualno
prilagojenemu poučevanju in učenju v razredu (in skupini)
*
Medsebojno vplivanje (interakcija), komunikacija, posredovanje
*
Državne, občinske in nevladne organizacije: uporaba
inkluzivnih načel v medpodročnih sodelovanjih v lokalni
skupnosti
*
Izobraževanje v življenjski perspektivi
Cilji:
*
seznaniti se s področjem kurikuluma (didaktike) na makro in mikro
nivoju,
*
pridobiti znanja na področju kurikuluma (didaktike) individualne,
razredne (skupinske) pomoči pri učenju in razvoju,
*
poznati temeljne koncepte, ki pojmujejo razpoložljive vire za
razvoj inkluzije,
*
pridobiti znanja in veščine na področju medsebojnega vplivanja
(interakcije), komunikacije, posredovanja in razvoja
individualnega kurikularnega načrta osnovanega na razrednem
kurikulu in nacionalni politiki,
*
spoznati delovanje medpodročnih služb, ki so namenjene oblikovanju
»lokalne skupnosti za vse«,
*
kritično reflektirati dileme, izzive, možnosti z namenom
razvijanja kompetenc na področju aplikacije
razpoložljivih/temeljnih virov specialne edukacije, ki prispevajo
k boljši inkluziji v šoli in družbi.
*
Specialna edukacija v odnosu do kulture, učenja in razvoja (Special
Needs Education related to Culture, Learning and Development -
SNE4130) – 10KT
http://www.uio.no/studier/emner/uv/isp/SNE4130/index.xml
===================================================================
Vsebine:
*
Kulturni kontekst
*
Posebne potrebe (prizadetost, oviranost) in kultura
*
Učenje in razvoj
Cilja:
*
razumeti kulturne različnosti, z osredotočanjem na splošno in
specialno vzgojo in izobraževanje ter na pomoč osebam s posebnimi
potrebami in ostalim ranljivim skupinam
*
pridobiti osnovna znanja o učenju in razvoju v odnosu do
socio-kulturnih, individualnih in interaktivnih virov in ovir.
Umestitev vsebin predmetov/modulov v postavke temeljnega koncepta in
sodobne usmeritve specialne in inkluzivne edukacije:
Konceptualizacija specialne in inkluzivne pedagogike in posebnih
potreb
Individualizacija posameznika s posebnimi potrebami (»person centerd
planning«)
Pomoč (support) in organizacija vzgojno –izobraževalnega procesa
Inerpersonalne in socio-kulturne dimenzije vključevanja (»community
inclusion«)
Temeljne vsebine raziskovanja, profesionalnega razvoja idr.
SNE4110 - Human Rights and Inclusion
SNE4120 - Inclusion in School and Local Society
SNE4120 - Inclusion in School and Local Society
SNE4230 - Research Methodology
SNE4130 - Special Needs Education related to Culture, Learning and
Development
SNE4130 - Special Needs Education related to Culture, Learning and
Development
SNE4310 - Counseling, Innovation and Development of Higher Education
SNE4210 - Barriers to Learning, Development and Participation in
Society; I
SNE4210 - Barriers to Learning, Development and Participation in
Society; I
SNE4390 - Master Thesis
SNE4220 - Barriers to Learning, Development and Participation in
Society; II
SNE4220 - Barriers to Learning, Development and Participation in
Society; II
Tabela 2: Umestitev vsebin predmetov/modulov programa Master of
Philosophy in Special Needs Education v postavke temeljnega koncepta
in sodobne usmeritve specialne in inkluzivne edukacije
====================================================================
2.2 The University of Manchester, School of Education
=====================================================
Postgraduate course modules Inclusive Education (Formely known as MEd
Special and Inclusive Education)
=====================================================================
http://www.education.manchester.ac.uk/postgraduate/taught/courses/course/?code=06710
Trajanje: 1 leto (full-time), 2-5 let (part-time)
KT: 180 UCET (120 UCET je razdeljenih na šest modulov po 15 UCET in en
modul po 30 UCET)
Magistrsko delo: 60 UCET
Značilnosti programa:
*
program je zasnovan v modulih
*
študentom omogoča kritična soočanja s teorijo, raziskovanjem in
prakso na področju specialne in inkluzivne edukacije in
raziskovanje vrste različnih perspektiv
*
študenti imajo možnost opazovati šolsko prakso in izpeljati svoje
raziskovalne projekte v šoli
*
velik poudarek raziskovanja je na praktičnem raziskovanju
(teoretična spoznanja se preizkušajo v praktičnih okoliščinah),
*
program se usmerja h globalnim vprašanjem inkluzije in omogoča
spoznavanje različnih poti, s katerimi lahko vlade, lokalne
avtoritete, šolske in lokalne skupnosti zmanjšalo ovire za
udeležbo in učenje za vse otroke,
Cilja programa:
*
razvijanje kritičnega razumevanja pri evalvaciji in analizi
obstoječega raziskovanja, teorije in prakse na področju specialne
in inkluzivne edukacije,
*
gojenje značilnega neodvisnega in sodelovalnega učenja in
raziskovanja.
Moduli programa (Educational Support and Inclusion):
Code(s)
Title
Credits
EDUC70312 (MD6000)
Sensory Impairment
15
EDUC61041 (MD6141)
Working Together 2: Partnerships through Life
15
EDUC70290 (MD6660)
Personal and Professional Development Portfolio
30
EDUC60722 (MD6722)
Psychological Perspectives on Special Educational Needs
15
EDUC60732 (MD6732)
Social Psychology of Education
15
EDUC70102 (MD7102)
Developing Researcher Competence
30
EDUC70141 (MD7141)
Understanding the Development of Inclusive Education (Part 1)
15
EDUC70161 (MD7161)
School Based Inquiry and Development (Part 1)
15
EDUC70230 (MD7230)
Epilepsy
15
EDUC70240 (MD7240)
Leisure and Relationshps involving people with complex learning
disabilities
15
EDUC70260 (MD7260)
Families
15
EDUC70270 (MD7270)
Education: Child and Adult Issues
15
EDUC70280 (MD7280)
Understanding and responding to behavioural challenges
15
EDUC70302 (MD7302)
Towards Inclusion
15
EDUC70321 (MD7321)
Communication
30
EDUC79990 (MD7330A)
Supporting Choice 1: The mechanisms of empowerment and choice
15
EDUC79970 (MD7330B)
Supporting Choice 2: Promoting and defending choice
15
EDUC70460 (MD7460)
Working Together 1: Exploring Partnerships
15
EDUC70471 (MD7471)
School Based Inquiry and Development (Part 2)
15
EDUC70481 (MD7481)
Understanding the Development of Inclusive Education (Part 2)
15
EDUC79992 (NEW)
Pilot Study
15
EDUC79980 (NEW unit)
Developing Research Competence
15
Tabela 3: Moduli programa Educational Support and Inclusion
Vir:
http://courses.humanities.manchester.ac.uk/postgraduate/education/modulelist.html?department=60
Vsebine in študijski dosežki določenih predmetov:
*
Razumevanje razvoja inkluzivne edukacije (Understanding the
Development of Inclusive Education Part 1 and 2 - EDUC70141
(MD7141), EDUC70481 (MD7481)) – 15 KT
http://courses.humanities.manchester.ac.uk/postgraduate/education/module.html?code=MD7141
Vsebine:
*
Zgodovina in filozofija inkluzivne edukacije (1)
*
Ključna zakonodaja in razvoj politike (1)
*
Kurikularna vprašanja (1)
*
Vodenje (1)
*
Inkluzivna pedagogika (1)
*
Vloga vrednotenja (1)
*
Družinski in družbeni vidik (2)
*
Mnenje učencev (2)
*
Pomen/vloga posebnih ukrepov (2)
Cilji:
*
uvesti študente v področje filozofije inkluzivne edukacije,
*
zavedati se zgodovine razvoja inkluzivne edukacije v nacionalni in
mednarodni perspektivi,
*
poznati mednarodne težnje po inkluzivni edukaciji,
*
vrednotiti ključno zakonodajo in politiko inkluzivne edukacije,
*
vrednotiti vlogo specialne edukacije v današnjem času in preteklem
obdobju ter v različnih mednarodnih kontekstih,
*
V smeri (perspektivi) inkluzije (Towards Inclusion - EDUC70302
(MD7302)) – 15 KT
http://courses.humanities.manchester.ac.uk/postgraduate/education/module.html?code=MD7302
Vsebine:
*
Zgodovina politike
*
Zgodovina modelov in teorij
*
Inkluzivne skupnosti
*
Na posameznika orientirano načrtovanje
*
Življenje s podporo (pomočjo)
*
Vsakdanje zaposlitve in prosti čas
*
Svetovanje in podpora pri zaposlovanju
*
Inkluzivna edukacija
Cilji:
*
raziskovati ukrepe 20. stoletja, politike in teorije v povezavi z
življenjskimi izkušnjami »raziskovane skupine«,
*
seznaniti se s koncepti »inkluzivna skupnost« in »na posameznika
orientirano načrtovanje« in raziskovati posamezne metode/sredstva
in ideje, ki podpirajo skupnost k večji inkluziji,
*
biti seznanjen s pogoji za vsakodnevno delo in preživljanje
prostega časa ter poznati/raziskovati možnosti za izboljšanje,
*
podrobno preučiti razlike med dvema ustreznima politikama ali
teorijama,
Umestitev vsebin predmetov/modulov v postavke temeljnega koncepta in
sodobne usmeritve specialne in inkluzivne edukacije:
Konceptualizacija specialne in inkluzivne pedagogike in posebnih
potreb
Individualizacija posameznika s posebnimi potrebami (»person centerd
planning«)
Pomoč (support) in organizacija vzgojno –izobraževalnega procesa
Inerpersonalne in socio-kulturne dimenzije vključevanja (»community
inclusion«)
Temeljne vsebine raziskovanja, profesionalnega razvoja idr.
Towards Inclusion
Sensory Impairment
School Based Inquiry and Development (Part 1)
Towards Inclusion
Personal and Professional Development Portfolio
Understanding the Development of Inclusive Education (Part 1)
Psychological Perspectives on Special Educational Needs
School Based Inquiry and Development (Part 2)
Developing Researcher Competence
Understanding the Development of Inclusive Education (Part 2)
Epilepsy
Epilepsy
Epilepsy
Pilot Study
Social Psychology of Education
Social Psychology of Education
Social Psychology of Education
Communication
Supporting Choice 1: The mechanisms of empowerment and choice
Education: Child and Adult Issues
Families
Working Together 1: Exploring Partnerships
Working Together 2: Partnerships through Life
Leisure and Relationshps involving people with complex learning
disabilities
Leisure and Relationshps involving people with complex learning
disabilities
Understanding and responding to behavioural challenges
Tabela 4: Umestitev vsebin predmetov/modulov programa Postgraduate
course modules Inclusive Education v postavke temeljnega koncepta in
sodobne usmeritve specialne in inkluzivne edukacije
2.3 Roehampton University, Teacher Training College for Special
Educational Needs, SEN.
Erasmus Mundus MA Special Education Needs
http://www.fontys.nl/masters/default.asp?idsitestructurenode=79779
Trajanje: 1 leto in 2 meseca
KT: 90 ECTS (60 obveznih + 30 izbirnih),
Magistrsko delo: 30 ECTS
Značilnosti programa:
*
program izvajajo naslednje univerze: Roehampton University
(London, Velika Britanija), Fontys University of Applied Sciences
(Tilburg, Nizozemska) in Charles University (Prague, Češka).
Študij poteka v glavnem na Nizozemskem, dva tedna na Češkem in dva
tedna v Veliki Britaniji (trajanje študija v posamezni državi je
odvisno od formalnih pogojev, izbire predmetov in študijske
orientacije)
*
program je zasnovan v modulih.
Cilji programa:
*
razvijanje razumevanja področja specialne edukacije
(identifikacije in definicij) skozi evropske in mednarodne
dimenzije,
*
raziskovanje obstoječe zakonodaje in vrste politik ter narave
posameznih ukrepov, ki vplivajo na področje,
*
seznaniti se s specialno edukacijsko prakso v Evropi in drugod,
*
razvijati analitične sposobnosti (analiza politike in prakse v
določenih kontekstih),
*
omogočiti komparativne akcijske raziskave, ki povečujejo
profesionalne izkušnje na različnih stopnjah vzgoje in
izobraževanja,
*
omogočati sodelovanje in izmenjavo znanja, razumevanja in prakse v
različnih mednarodnih kontekstih (tri izbrane države).
Moduli programa:
CORE MODULES
OPTIONAL MODULES
20 ECTS
Research
Methods &
Enquiry
10 ECTS
International
Perspectives in
Professional
Practice in
Education
30 ECTS
Dissertation
15 ECTS
Inclusion Module
(Holland)
15 ECTS
Inclusion Education
and Innovation
Module
OR
15 ECTS
either
Inclusion Module
or
Inclusion
Education and
Innovation
Module
(Prague)
15 ECTS
Accreditation of
Prior Experiential
Learning
Tabela 5: Moduli programa Erasmus Mundus MA Special Education Needs
Vir:
http://www.fontys.nl/masters/default.asp?idsitestructurenode=79779
Vsebine in študijski dosežki določenih predmetov:
*
Inkluzija (Inclusion Module modul 15 ECTS)
Cilj:
*
Razvoj prakse, znanja in razumevanja specialno-edukacijskih
politik
*
Inkluzivna edukacija in novosti (Inclusion Education and
Innovation modul 15 ECTS)
Cilji:
*
Poznavanje razvoja in spreminjanja paradigem o
oviranosti/prizadetosti
*
Prepoznavanje različnih ovir, ki onemogočajo osebam s
posebnimi potrebami popolno vključevanje v družbo
*
Analiziranje ukrepov v vzgojno-izobraževalnem okolju in v
sistemu pomoči (vključno z zakonodajnimi ukrepi), ki omogočajo
bolj inkluzivno družbo in vzgojo ter izobraževanje
Umestitev vsebin predmetov/modulov v postavke temeljnega koncepta in
sodobne usmeritve specialne in inkluzivne edukacije:
Konceptualizacija specialne in inkluzivne pedagogike in posebnih
potreb
Individualizacija posameznika s posebnimi potrebami (»person centerd
planning«)
Pomoč (support) in organizacija vzgojno –izobraževalnega procesa
Inerpersonalne in socio-kulturne dimenzije vključevanja (»community
inclusion«)
Temeljne vsebine raziskovanja, profesionalnega razvoja idr.
Inclusion
Education and
Innovation
Module
Inclusion
Education and
Innovation
Module
Inclusion
Education and
Innovation
Module
Research
Methods &
Enquiry
Accreditation of
Prior Experiential
Learning
Accreditation of
Prior Experiential
Learning
Accreditation of
Prior Experiential
Learning
Inclusion Module
Inclusion Module
International
Perspectives in
Professional
Practice in
Education
Dissertation
Tabela 6: Umestitev vsebin predmetov/modulov programa Erasmus Mundus
MA Special Education Needs v postavke temeljnega koncepta in sodobne
usmeritve specialne in inkluzivne edukacije
2.4 University of Cambridge, The Faculty of Education
Perspectives on Inclusive and Special Education
http://www.educ.cam.ac.uk/higherdegrees/pise.html
Trajanje: 1 leto (full-time MPhil) in 2 leti (part-time MEd)
KT: ni podatkov
Magistrsko delo: ni podatkov
Značilnosti programa:
*
študentje lahko študirajo po individualnem programu (zlasti tisti,
ki se odločijo za eno ali dve letni študij part-time) ali na
določenem tematskem področju (npr. Perspectives on Inclusive and
Special Education)
*
program je zasnovan v štirih jedrnih modulih (od katerih sta dva
uvodna in dva nadaljevalna).
Cilji programa:
*
primerjanje in soočanje različnih specialno edukacijskih ukrepov v
različnih kontekstih in državah,
*
razumevanje dejstva, da so različne vzgojno-izobraževalne potrebe
odvisne od različnih teoretičnih, kulturnih in nacionalnih
perspektiv,
*
razumevanje soodvisnosti med pojmi: enake možnosti, socialna
pravičnost, oblikovanje politike, načrtovanje, izvedba in
evalvacija,
*
razvijanje sposobnosti za profesionalno refleksijo, sodbe,
odločitve – za učinkovite ukrepe in načrtovanja na vseh področjih
individualnih potreb,
*
razumevanje vrste učinkovitih ukrepov za pomoč otrokom in
mladostnikom z učnimi težavami
*
razvijanje sposobnosti za kritično branje literature na področju
specialne in inkluzivne edukacije,
*
razvijanje sposobnosti za kritično evalvacijo in razumevanje
prakse s pomočjo teorije.
Moduli programa:
Module 1 (Introduction)
What are special educational needs? Key concepts in education and
disability
Module 2a (Advanced)
Education for All? International perspectives on inclusion in
education
Module 2b (Advanced)
Developing Policy and Provision
Module 3 (Introduction)
Meeting special educational needs, curriculum, teaching and learning
Module 4 (Advanced)
Meeting special educational needs, critical perspectives, pedagogy and
learning
Tabela 7: Moduli programa Perspectives on Inclusive and Special
Education
http://www.educ.cam.ac.uk/higherdegrees/pise.html
Vsebine določenih predmetov:
*
Kaj je specialna edukacija? Ključni koncepti o vzgoji in
izobraževanju in posebnih potrebah (What are special educational
needs? Key concepts in education and disability -Modul 1)
Vsebine:
*
Ključni koncepti, perspektive in teoretični modeli, ki se
povezujejo s specialno edukacijo in posebnimi potrebami
*
Zgodovina in razvoj specialne in inkluzivne edukacije in vplivi
na klasifikacijo, kategorizacijo, označevanje ter na spremembe v
razumevanju drugačnosti
*
Odnos med vključevanjem in izključevanjem in različni vplivi na
učenje
*
Kritična vprašanja, ki zadevajo pojme: izbira, kvaliteta
življenja, samo-zagovorništvo in sodelovanje otrok mladostnikov
in odraslih
*
Izobraževanje za vse? Mednarodne perspektive inkluzije v vzgoji in
izobraževanju (Education for All? International perspectives on
inclusion in education - Modul 2a)
Vsebine:
*
Mednarodne primerjave in nacionalni konteksti – različne
oblike ukrepov in pomoči za otroke, mladostnike in odrasle z
učnimi težavami
*
Povezanost vzgojno-izobraževalnih potreb z različnimi
teoretičnimi, kulturnimi in nacionalnimi perspektivami
*
Razmerje med posebnimi potrebami, revščino, socialno
pravičnostjo in enakimi možnostmi
*
Razvoj politike in pomoči (Developing Policy and
Provision - Modul 2b)
Vsebine:
*
Različne oblike pomoči za otroke in mladostnike, ki
imajo težave pri učenju in razvoju
*
Formalni in neformalni sistemi pomoči
*
Učenje izven šole – vloga odraslih in učencev v pomoči
pri učenju v šoli in izven nje (različne agencije in
sodelovalno delo)
*
Specialna edukacija: kurikulum, poučevanje in učenje
(Meeting special educational needs, curriculum,
teaching and learning - Modul 3)
Vsebine:
*
Ključni koncepti v razvoju kurikula za učence s
posebnimi potrebami
*
Vrste in vsebine različnih kurikularnih modelov –
zgodovinski pregled
*
Ideja o tem, da lahko kurikulum pospešuje in
povečuje ovire pri učenju
*
Pomen kurikularnih prilagoditev in diferenciacije
*
Teorije učenja in implikacije na poučevanje, učenje,
politiko in prakso
*
Specialna edukacija: kritične perspektive,
pedagogika in učenje (Meeting special
educational needs, critical perspectives,
pedagogy and learning – Modul 4)
Vsebine:
*
Specialno-pedagoški procesi in poučevalne strategije v različnih
življenjskih obdobjih in kako se prepletajo z vsakodnevno prakso
in s poučevanjem specialnega pedagoga
*
Formalno, neformalno, vseživljenjsko učenje
*
Inkluzivna pedagogika za vse učence
Umestitev vsebin predmetov/modulov v postavke temeljnega koncepta in
sodobne usmeritve specialne in inkluzivne edukacije:
Konceptualizacija specialne in inkluzivne pedagogike in posebnih
potreb
Individualizacija posameznika s posebnimi potrebami (»person centerd
planning«)
Pomoč (support) in organizacija vzgojno –izobraževalnega procesa
Inerpersonalne in socio-kulturne dimenzije vključevanja (»community
inclusion«)
Temeljne vsebine raziskovanja, profesionalnega razvoja idr.
What are special educational needs? Key concepts in education and
disability
Meeting special educational needs, curriculum, teaching and learning
Developing Policy and Provision
Meeting special educational needs, critical perspectives, pedagogy and
learning
Education for All? International perspectives on inclusion in
education
Tabela 8: Umestitev vsebin predmetov/modulov programa Perspectives on
Inclusive and Special Education v postavke temeljnega koncepta in
sodobne usmeritve specialne in inkluzivne edukacije
3. Kako lahko načrtujemo kompetence in vsebine modula druge stopnje?
V zaključku bomo, v skladu s spoznanji in vsebinskimi orientacijami
tujih drugostopenjskih programov, predstavili primer načrtovanja
kompetenc in vsebin modula, ki zadeva konceptualne osnove inkluzivne
edukacije. Pri tem bomo upoštevali:
*
logiko kontinuitete oz. nadgradnje vsebin iz prve stopnje študija
Specialne in rehabilitacijske pedagogike (torej bomo v sosledje
postavili sorodne vsebine posameznih predmetov, ki jih lahko
nadgradimo in poglobimo) v drugo stopnjo,
*
postavke, ki zadevajo razvoj temeljnega koncepta inkluzivne
edukacije (po enakih postavkah smo primerjali vsebine tujih
programov),
*
transdisciplinarno povezanost naštetih vsebin SRP z drugimi
področji,
*
vsebinsko primerljivost predmetov s tujimi,
*
predlagane kompetence visokošolskih diplomantov (predlog PeF) od
splošnih (generičnih) do predmetno-specifičnih (Priloga 1),
*
predlagane generične in predmetno-specifične kompetence 2. stopnje
(predlog PeF – Priloga 2).
3.1 Primer načrtovanja vsebin predmetov oz. modula:
1.
stopnja
Program SRP –
PPPU
1. stopnja
Dvopredmetni program –
Učne težave
1. stopnja
Širši izbirni – vsi oddelki PeF in druge fakultete
2. stopnja –
Jedrni modul A
2.
stopnja –
Temeljni, izbirni modul (Interdisciplinarna raziskovalna obravnava tem
s področja ved o izobraževanju)
Strategije vključevanja in psihosocialnega prilagajanja
Poučevanje in psihosocialno funkcioniranje v inkluzivnem razredu
Vključevanje OPP v družbo
Konceptualne osnove inkluzije OPP
Transdisciplinarni pristop k področju SRP
Konceptualizacija specialne in inkluzivne pedagogike in posebnih
potreb
Opredelitev osnovnih konceptov, ki so povezani s segregacijskimi,
integracijskimi in inkluzivnimi edukacijskimi gibanji
Opredelitev osnovnih konceptov, ki so povezani s segregacijskimi,
integracijskimi in inkluzivnimi edukacijskimi gibanji
Razvojna obdobja družbene skrbi za osebe s posebnimi potrebami (od
eliminacije do inkluzije)
Načela inkluzije in inkluzivne družbe.
Ključni dejavniki pri opredeljevanju konceptov (različne teoretične,
kulturne in nacionalne perspektive) in karakterizacija stanja.
Splošne mednarodne inkluzivne usmeritve ter različni konteksti
edukacijskih politik (»dobre prakse«) – aplikacija na sistem in prakso
(analiza primera).
Konceptualizacija vednosti – razumevanje, kritična analiza in
evalvacija ključnih konceptov inkluzivne edukacije (inkluzivne družbe)
– in refleksija prakse (poglabljanje v aktualne diskusije).
Vloga in posledice izključevanja in vključevanja OPP v vzgojo in
izobraževanje in vseživljenjsko učenje.
Usmerjanje in vključevanje oseb s PPPU v določene programe vzgoje in
izobraževanja (različne kurikularne osnove oz. kurikuralna pot
(didaktika) od specialne edukacije k inkluzivni).
Usmerjanje in vključevanje učencev s PP (z UT) v določene programe
vzgoje in izobraževanja (različne kurikularne osnove oz. kurikuralna
pot (didaktika) od specialne edukacije k inkluzivni).
Definiranje motnje in ovire, ki jo ima posameznik, ločevanje med njima
in posamezni primeri.
Konceptualizacija posebnih potreb oz. aplikacija konceptov na
subjektih (termini/poimenovanja, ki izhajajo iz različnih
konceptualnih obdobij).
Teoretični okviri, ki vplivajo na razumevanje in vrednotenje običajnih
standardov in odstopanj v šolskem prostoru in širši družbi (normalno
in nenormalno, uspešno, neuspešno).
Individualizacija posameznika s posebnimi potrebami (»person centred
planning«)
PPPU kot dejavnik tveganja, sopojavljanje težav in psihosocialne
posledice (emocionalne, psihosomatske težave, odvisnost…)
Rizični in varovalni dejavniki pri osebah s PPPU za različne izide na
izobrazbenem, poklicnem in psihosocialnem področju.
Varovanje duševnega zdravja oseb s PPPU, prevencija in razvijanje
dejavnikov, ki so povezani z uspešnim izidom in prilagajanjem
UT kot dejavnik tveganja, sopojavljanje težav, ki vplivajo na neuspeh
v šoli in psihosocialne posledice (emocionalne, psihosomatske težave,
odvisnost…)
Rizični in varovalni dejavniki pri osebah z UT za različne izide na
izobrazbenem področju.
Individualne razlike med osebami s PP (genetski, kognitivni,
emocionalni, socialni, kulturni in okoljski faktorji, ki vplivajo na
življenjske izkušnje, vzorce vedenja… v različnih situacijah) in
usmerjanje k močnim področjem.
Razumevanje in interpretacija posameznih situacij – analiza potreb
(kako lahko posledice motnje vplivajo na organizacijo
vzgojno-izobraževalne dejavnosti in na VI potrebe in aspiracije
posameznika) in analiza razpoložljivih virov posameznika (identiteta,
osebnost sposobnosti, kompenzacije…)
Konceptualizacija edukacije:
individualnost, individuum - oblikovanje posameznika in njegove
individualnosti.
Pomoč (support) in organizacija vzgojno-izobraževalnega procesa (oz.
v/po-družbljanje)
Učinkovita poučevalna praksa, oz. uspešni pristopi pri vključevanju
učencev s PPPU. Načrtovanje kontinuuma različnih oblik pomoči
(vseživljenjska perspektiva).
Sistemski pristop inkluzivne šole v praksi, organizacija podpore in
učinkovito partnerstvo med vsemi podsistemi in ovire za inkluzivno
edukacijo.
Organizacija in evalvacija dela, šolski in inkluzivni timi.
Ustrezne veščine in znanja strokovnih delavcev.
Učinkovita poučevalna praksa (individualna aplikacija na posamezna
predmetna področja), oz. uspešni pristopi pri vključevanju učencev z
UT (pomen prilagoditev in diferenciacije).
Od osnov inkluzije k pomembnemu in individualno prilagojenemu
poučevanju in učenju v razredu (in skupini)
Vloga in odgovornost učitelja (od načrtovanja do evalvacije) pri
vključevanju učenca z UT ter sodelovanje s šolskim in inkluzivnim
timom.
Ustrezne veščine in znanja o učencih z UT.
Podpora OPP v različni življenjskih kontekstih (družina,
izobraževanje, vključevanje v širšo družbo, delo in rekreacijsko in
kulturno življenje, organizacije in društva, samo-zagovorništvo) in v
različnih življenjskih obdobjih.
Analiza načrtovanih in razpoložljivih virov v vzgoji in izobraževanju
in kvaliteta ter učinkovitost izvedenih oblik pomoči za skupino in/ali
posameznika s posebnimi potrebami.
Razumevanje, načrtovanje, implementacija in evalvacija sistemskega
pristopa v praksi (opredelitev niza metod in pristopov, ki se
usmerjajo v bolj inkluzivno prakso) in opredelitev lastne vloge
(profesionalna refleksija, sodbe, odločitve – za učinkovite ukrepe in
načrtovanja na vseh področjih individualnih potreb).
Poglabljanje v problematiko kvalitete v izobraževanju nasploh
(teorije, načela, upravljanje, orodja…) oz. na posameznih ravneh
izobraževanja OPP.
Poglabljanje v sistemska vprašanja organizacije in upravljanja.
Reflektiranje lastne profesionalne prakse in izkušenj.
Interpersonalne in socio-kulturne dimenzije vključevanja (»community
inclusion«)
Vpliv izobraževanja na razvoj inkluzivne kulture in dejavniki vpliva
na razvoj inkluzivne edukacije.
Oblikovanje ustrezne razredne klime in razvoj partnerskega odnosa s
starši.
Oblikovanje ustrezne razredne klime in razvoj partnerskega odnosa s
starši.
Indikatorji pluralne družbe in spremembe v kulturi, ki zahtevajo
sobivanje različnih ljudi (medsebojna interakcija, komunikacija,
posredovanje…).
Ovire v okolju (ki preprečujejo vključevanje) in možnosti za
premagovanje (odstranjevanje). Uporaba inkluzivnih načel v
med-področnih sodelovanjih v lokalni skupnosti (formalni in neformalni
sistemi pomoči)
Razumevanje povezanosti učenja, poučevanja OPP z drugimi
socio-kulturnimi dimenzijami.
Identifikacija problemov in dilem (aplikacija določenih pojmov na
področje in nacionalni kontekst) ter analiza preprek/ovir in
razpoložljivih virov za razvoj inkluzije v konkretnem okolju.
Študij fenomenov, v katerih se prepletajo sistemi vzgoje in
izobraževanja (OPP) s prevladujočo kulturo, z razmerjem do obče
sprejetih norm in vrednot.
Kritična refleksija/diskusija o etiki, toleranci, enakih možnostih,
človekovih/otrokovih pravicah, pravici do drugačnosti, socialni
pravičnosti, diskriminaciji…
Tabela 9: Primer načrtovanja vsebin predmetov in modula (1. in 2.
stopnja SRP), ki zadeva konceptualne osnove inkluzivne pedagogike
3.2 Primer načrtovanja kompetenc predmetov in modula na 1. in 2.
stopnji:
SRP - PPPU
Dvopredmetni - UT
Širši izbirni - VSI
2. stopnja –
Jedrni modul A
Strategije vključevanja in psihosocialnega prilagajanja
Poučevanje in psihosocialno funkcioniranje v inkluzivnem razredu
Vključevanje OPP v družbo
Konceptualne osnove inkluzije OPP
(A) Splošne (generične) kompetence visokošolskih diplomantov
Generične kompetence 2. st.
• (4) Avtonomnost, (samo)kritičnost, (samo)refleksivnost,
(samo)evalviranje in prizadevanje za kakovost.
• (6) Iniciativnost/ambicioznost, vrednota stalnega osebnega
napredovanja in strokovnega usposabljanja.
• (5) Splošna razgledanost, sposobnost komuniciranja s strokovnjaki iz
drugih strokovnih in znanstvenih področij.
*
Uporaba ustreznih metod raziskovanja in razvoja lastne prakse.
*
Sposobnost prevzeti odgovornost za lasten poklicni razvoj in
učenje z evalvacijo in refleksijo lastnega dela (izkustveno
učenje, intervizija, supervizija).
*
Vodstvene in organizacijske zmožnosti.
*
Vzpostavljanje partnerskega odnosa z uporabniki in drugimi
skupinami.
*
Zmožnost raziskovanja in prenašanja spoznanj v prakso.
*
Razvijanje novega znanja in razumevanja področja.
*
Delovanje v skladu z etičnimi normami in poklicnim kodeksom.
*
Sodelovanje v interdisciplinarnem timu in komuniciranje z vsemi
vključenimi subjekti v vzgojno–izobraževalnem procesu (otroki,
mladostniki, starši in strokovnimi delavci).
*
Reflektiranje in evalvacija obstoječe vzgojno-izobraževalne prakse
ter prepoznavanje neizkoriščenih možnosti za dvig kakovosti in s
tem vplivanje na preprečevanje in zmanjšanje osipa v osnovnih in
srednjih šolah.
*
Razvijanje višjih kognitivnih veščin, povezanih z ustvarjanjem
novega znanja.
(B) Splošne (generične) kompetence vseh diplomantov - strokovnih
delavcev v vzgoji in izobraževanju
• (12) Poznavanje in razumevanje razvojnih zakonitosti, razlik in
potreb posameznika.
• (16 + 37) Razumevanje individualnih vrednot in vrednotnih sistemov,
obvladovanje profesionalno-etičnih vprašanj.
• (12) Poznavanje in razumevanje razvojnih zakonitosti, razlik in
potreb posameznika.
• (16 + 37) Razumevanje individualnih vrednot in vrednotnih sistemov,
obvladovanje profesionalno-etičnih vprašanj.
• (10) Poznavanje in razumevanje socialnih sistemov (posebej procesov
v vzgoji in izobraževanju).
• (17) Poznavanje, razumevanje, usmerjenost v inkluzivno,
nediskriminativno delo, multikulturalnost.
(C) Predmetno-specifične kompetence diplomantov UL PeF
• (21 + 28) Uporaba specialno pedagoških znanj za delo z otroki s
posebnimi potrebami.
• (25) Komuniciranje s strokovnjaki iz različnih
vzgojno-izobraževalnih področij.
• (20) Interdisciplinarno povezovanje vsebin.
• (21+28) Uporaba specialno pedagoških znanj za delo z otroki s
posebnimi potrebami.
.
• (20) Interdisciplinarno povezovanje vsebin.
• (28) Oblikovanje celovite ocene potreb posameznika oz. skupine,
njihovih močnih in šibkih področij ob upoštevanju okoljskih dejavnikov
(fizičnih, socialnih, kulturnih).
(D) Predmetno-specifične kompetence diplomantov v tem študijskem
programu
Predmetno-specif. komp. 2. st.
• (29) Poznavanje teoretičnih osnov področja SRP in njihove uporabe v
praksi.
• (31) Zmožnost razvijanja inkluzivne kulture, politike in prakse.
• (35) Sinergistično delovanje v organizaciji /(inter)disciplinarnem
timu.
• (31) Zmožnost razvijanja inklu
zivne kulture, politike in prakse
• (38) Sposobnost prevzeti odgovornost za lasten poklicni razvoj in
učenje z evalvacijo in refleksijo lastnega dela (izkustveno učenje,
supervizija, intervizija).
• (31) Zmožnost razvijanja inkluzivne kulture, politike in prakse.
• (33) Poznavanje socialnih sistemov, nevladnih organizacij,
prostovoljenga dela, zagovorništva
• (37) Poklicno delovanje v skladu s poklicno etiko, kodeksi;
prepoznavanje in reševanje moralno-etičnih dilem in problemov:
delovanje na način, ki ščiti osnovne pravice, integriteto in
dostojanstvo posameznika.
*
Poznavanje metodološko-teoretičnih podlag, ki omogočajo boljše
razumevanje inkluzivnega vzgojno-izobraževalnega procesa.
*
Poznavanje osnovnih konceptualizacij, ki vplivajo na definiranje
posebnih potreb in njihova družbena vloga.
*
Poznavanje konceptualnega kontinuuma od segregacijskih do
inkluzivnih edukacijskih gibanj.
*
Zmožnost prilagajanja prakse specifičnim potrebam posameznika
*
Podpiranje in izvajanje inkluzivne vzgoje in izobraževanja v
šolski praksi.
*
Strateško kreiranje razvoja področja in ozaveščanje družbe o
fenomenu posebnih potreb.
*
Kritično raziskovanje in reflektiranje vrednot, ki ustrezajo
inkluzivni politiki.
Tabela 9: Primer načrtovanja kompetenc predmetov in modula (1. in 2.
stopnja SRP), ki zadeva konceptualne osnove inkluzivne pedagogike
Pri oblikovanju primera, za primerjave, analize, načrtovanja,
izvajanja in vrednotenja programov bi nam v nadaljevanju pomagali tudi
standardi znanja in pridobljenih spretnosti do in podiplomskih
visokošolskih diplomantov, ki so lahko enako pomembni in koristni kot
določeni študijski dosežki oz. kompetence in kvalifikacije
diplomantov. Primer mednarodnih standardov za vzgojo in izobraževanje
ter kvalificiranje specialnih pedagogov lahko najdemo na Council for
Exceptional Children - CEC (What Every Special Educator Must Know?
Ethics, Standards and Gudelines for Special Educators - the
international standards for the preparation and certification of
special education teachers, 2003).
http://www.cec.sped.org/Content/NavigationMenu/ProfessionalDevelopment/ProfessionalStandards/Red_book_5th_edition.pdf
CEC že več kot 75 let razvija in dopolnjuje standarde za učiteljski
poklic. Standardi v navedeni izdaji so rezultat triletnega
redefiniranja, razvijanja, in evalviranja standardov iz leta 1996, pri
katerem je sodelovalo več kot 100 članov CEC ter drugi posamezniki in
ustanove. Oblikovanje standardov temelji na dveh predpostavkah:
*
profesionalni standardi morajo izhajati iz pripadnikov
določenega poklica,
*
specialna edukacija je mednarodna profesija.
Standardi so razdeljeni na tri dele:
*
Special Education Content Standards (standardi na desetih
področjih so osnovani na znanju in spretnostih in uporabni pri
snovanju in evalviranju študijskega kurikula),
*
Field Experiences and Clinical Practice Standards (standardi, ki
določajo praktične izkušnje za delo v razredu),
*
Assessment System Standards (standardi, ki usmerjajo programe h
ključnim vsebinam za vrednotenje).
Standardi znanja in spretnosti so razdeljeni na deset področij:
*
temelji področja,
*
razvoj in značilnosti učencev,
*
individualne razlike pri učenju,
*
strategije poučevanja,
*
učno okolje in socialne interakcije,
*
jezik,
*
načrtovanje,
*
vrednotenje,
*
profesionalna in etična praksa,
*
sodelovanje.
Podroben opis vsebin/standardov področij se nahaja v prilogi 4; nas pa
posebej zanima prvo – temeljno področje v katerem je navedeno, da mora
specialni pedagog razumeti področje kot razvijajočo in spreminjajočo
se disciplino, ki temelji na filozofiji, jasnih principih in teorijah,
obstoječih zakonodajah in politikah, različnih in zgodovinskih vidikih
ter odločitvah, ki so v zgodovini in še vedno vplivajo na področje
specialne edukacije in na vzgojo in izobraževanje posameznikov s
posebnimi potrebami v šoli in družbi. Specialni pedagog mora razumeti,
kako vse to vpliva tudi na profesionalno prakso – od načrtovanja,
izvajanja, do ocenjevanja in vrednotenja. Prav tako mora razumeti,
kako različnost zadeva družino, kulturo in šolo in kako njena
kompleksnost vzajemno deluje na ponujene specialno edukacijske podpore
in službe in kako so te povezane z organizacijo in funkcioniranjem
šol, šolskih sistemov in z drugimi službami. Pridobljeno znanje mora
specialni pedagog uporabiti za graditev svojega lastnega razumevanja
in filozofije področja.
Standardi znanja in spretnosti specialnih pedagogov na desetih
področjih se nato delijo še na specifične in sicer glede na posebne
potrebe učencev, ki jih poučuje specialni pedagog: učence, ki imajo
individualiziran splošni kurikulum (lažje težave), učence, ki imajo
individualiziran poseben kurikulum, učence v predšolskem obdobju,
gluhe in naglušne učence, slepe in slabovidne učence, učence z
emocionalnimi in vedenjskimi težavami, učence z motnjami v duševnem
razvoju, učence z motnjami v gibalnem razvoju in bolne učence, učence
z učnimi težavami ter nadarjene učence. V prilogi 5 navajamo primer
standardov znanja in spretnosti specialnih pedagogov za poučevanje
učencev z učnimi težavami; posebej pa izpostavljamo standarde za prvo
– temeljno področje:
CC1K1 Modeli, teorije in filozofija, ki so osnova za specialno
edukacijsko prakso.
CC1K2 Zakonodaja, politike in etični principi, ki se nanašajo na
planiranje in izvajanje.
CC1K3 Povezanost specialne edukacije z drugimi organizacijami in
delovanjem izobraževalnih agencij.
CC1K4 Pravice in odgovornosti učencev, staršev, učiteljev in drugih
strokovnjakov v šolah z učenci s posebnimi izobraževalnimi potrebami.
CC1K5 Cilji identifikacije in definicije posameznikov s posebnimi
izobraževalnimi potrebami, z upoštevanjem njihovega različnega
kulturnega in jezikovnega ozadja.
CC1K6 Zavarovanje in pravni postopki, ki so povezani z ocenjevanjem,
sposobnostmi in usmerjanjem znotraj kontinuuma pomoči.
CC1K7 Držinski sistem in vloga družine v vzgojno-izobraževalnem
procesu.
CC1K8 Zgodovinska perspektiva in prispevek h kulturno raznolikim
skupinam.
CC1K9 Vpliv dominantne kulture na formiranje šole in posameznikov, ki
delajo in se učijo v njej.
CC1K10 Potencialni vplivi različnih vrednotenj, običajev, pogovornega
jezika, ki obstajajo med domom in šolo.
LD1K1 Zgodovinske osnove, klasične študije in pomembnejši avtorji na
področju učnih težav.
LD1K2 Filozofije, teorije in modeli, ki zadevajo posameznike z učnimi
težavami.
LD1K3 Vpliv šolske zakonodaje na posameznike z učnimi težavami.
LD1K4 Zakonodaja in politika usmerjanja posameznikov, ki bi lahko
imeli učne težave.
LD1K5 Veljavne definicije za identifikacijo posameznikov z učnimi
težavami.
CC1S1 Oblikovanje osebne filozofije na področju specialne edukacije
(What Every Special Educator Must Know? 2003, str. 91).
Posebni standardi (prav tako na vseh desetih področjih) so določeni
tudi za nadaljnje profesionalne vloge (Special Educational
Diagnosticians, Special Education Administrators, Special Education
Technology Specialists, Special Education Transition Specialists), za
akreditacijo programov (Standards for the Accreditation of Teacher
Preparation Programs), za začetno licenco (Standards for Initial
Licensure), za mentoriranje (Mentoring and Continuing Education
Standards) ter za pomočnike, ki nudijo pomoč osebam s posebnimi
izobraževalnimi potrebami (Standards for Paraprofessionals Serving
Individuals with Exceptional Learning Needs).
Opisani in predstavljeni standardi načrtovalcem programov ponujajo
kriterije/vsebine za primerjave programov, učiteljem kriterije za
spremljanje profesionalnega razvoja, študentom informacije o znanjih,
vedenjih, sposobnostih in spretnostih, ki bi jih morali pridobiti.
Zahtevajo pa vsekakor poglobljeno analizo in prilagajanje nacionalnim
sistemom izobraževanja in razvoja discipline.
Literatura:
Tancig, S. (2006). Bolonjska prenova podiplomskih študijskih programov
na Pedagoški fakulteti. V: V: P. Zgaga (ur.). Posodobitev pedagoških
študijskih programov v mednarodnem kontekstu. Ljubljana: Pedagoška
fakulteta, 2006, str. 125-135.
Zgaga, P. (2004). Bolonjski proces. Oblikovanje skupnega evropskega
visokošolskega prostora. Ljubljana: Pedagoška fakulteta, Center za
študij edukacijskih strategij.
Zgaga, P. (2006). Posodobitev pedagoških študijskih programov v
mednarodnem kontekstu: teme, konteksti, odprta vprašanja. V: P. Zgaga
(ur.). Posodobitev pedagoških študijskih programov v mednarodnem
kontekstu. Ljubljana: Pedagoška fakulteta, 2006, str. 11-25.
What Every Special Educator Must Know? Ethics, Standards and Gudelines
for Special Educators (the international standards for the preparation
and certification of special education teachers). Council for
Exceptional Children, 2003.
Internetni viri:
http://www.uio.no/studier/program/spneed-master/
http://www.uio.no/studier/program/spneed-master/om/oppbygging-gjennomforing.xml
http://www.uio.no/studier/emner/uv/isp/SNE4110/index.xml
http://www.uio.no/studier/emner/uv/isp/SNE4120/index.xml
http://www.uio.no/studier/emner/uv/isp/SNE4130/index.xml
http://courses.humanities.manchester.ac.uk/postgraduate/education/modulelist.html?department=60
http://courses.humanities.manchester.ac.uk/postgraduate/education/module.html?code=MD7141
http://courses.humanities.manchester.ac.uk/postgraduate/education/module.html?code=MD7302
http://www.fontys.nl/masters/default.asp?idsitestructurenode=79779
http://www.educ.cam.ac.uk/higherdegrees/pise.html
http://www.cec.sped.org/Content/NavigationMenu/ProfessionalDevelopment/ProfessionalStandards/Red_book_5th_edition.pdf
Kratice:
SRP
Specialna in rehabilitacijska pedagogika
VI
Vzgoja in izobraževanje
OPP
Osebe s posebnimi potrebami
PPPU
Primanjkljaji na posameznih področjih učenja
UT
Učne težave
Pef
Pedagoška fakulteta
CEC
Council for Exceptional Children
Priloga 1: Seznam kompetenc za prvo stopnjo
(A) Splošne (generične) kompetence visokošolskih diplomantov
1. Sposobnost komuniciranja, sodelovalno/timsko delo.
2. Sintetično, analitično, ustvarjalno mišljenje ter reševanje
problemov.
3. Fleksibilna uporaba znanja v praksi.
4. Avtonomnost, (samo)kritičnost, (samo)refleksivnost,
(samo)evalviranje in prizadevanje za kakovost.
5. Splošna razgledanost, sposobnost komuniciranja s strokovnjaki iz
drugih strokovnih in znanstvenih področij.
6. Iniciativnost/ambicioznost, vrednota stalnega osebnega napredovanja
in strokovnega usposabljanja.
7. Informacijska pismenost.
8. Sposobnosti za upravljanje s časom, za samopripravo in načrtovanje,
samokontrola izvajanja načrtov.
9. Komuniciranje v tujem jeziku.
(B) Splošne (generične) kompetence vseh diplomantov - strokovnih
delavcev v vzgoji in izobraževanju
10. Poznavanje in razumevanje socialnih sistemov (posebej procesov v
vzgoji in izobraževanju).
11. Občutljivost/odprtost za ljudi in socialne situacije.
12. Poznavanje in razumevanje razvojnih zakonitosti, razlik in potreb
posameznika.
13. Znanje o vzgojnih in izobraževalnih konceptih, njihovih
filozofskih in zgodovinskih temeljih.
14. Poznavanje in razumevanje institucionalnih okvirov dela (zahtev,
zakonodaje, dokumentacijskih potreb, pravni vidiki
vzgojno-izobraževalnega dela).
15. Uporaba informacijsko-komunikacijske tehnologije v vzgoji in
izobraževanju.
16 Razumevanje individualnih vrednot in vrednotnih sistemov,
obvladovanje profesionalno-etičnih vprašanj.
17. Poznavanje, razumevanje, usmerjenost v inkluzivno,
nediskriminativno delo, multikulturalnost.
4. 2. c. Predmetno-specifične kompetence, ki se pridobijo s programom
(C) Predmetno-specifične kompetence diplomantov UL PeF
18. Poznavanje vsebine in metodike področja.
19. Razumevanje in uporaba kurikularnih teorij ter splošnega in
didaktičnega znanja na predmetnem področju.
20. Interdisciplinarno povezovanje vsebin.
21. Uporaba specialno pedagoških znanj za delo z otroki s posebnimi
potrebami.
22. Pedagoško vodenje razreda in/ali skupine.
23. Organiziranje aktivnega in samostojnega učenja, usposabljanje
učencev za učinkovito učenje.
24. Usposobljenost za preverjanje in ocenjevanje znanja in dosežkov
učencev, ter oblikovanje povratnih informacij.
25. Komuniciranje s strokovnjaki iz različnih vzgojno-izobraževalnih
področij.
26. Sodelovanje s starši.
27. Razumevanje odnosov med vzgojno izobraževalno institucijo in
socialnim okoljem . sistemsko gledanje in delovanje
28. Oblikovanje celovite ocene potreb posameznika oz. skupine,
njihovih močnih in šibkih področij ob upoštevanju okoljskih dejavnikov
(fizičnih, socialnih, kulturnih).
(D) Predmetno-specifične kompetence diplomantov v tem študijskem
programu
29. Poznavanje teoretičnih osnov področja SRP in njihove uporabe v
praksi.
30. Zmožnost ugotavljanja posebnih potreb posameznika z uporabo
ustreznih (diagnostičnih) postopkov, metod in tehnik ter načrtovanja
individualiziranih programov ozir. intervencij v procesu
rehabilitacije.
31. Zmožnost razvijanja inkluzivne kulture, politike in prakse.
32. Delo s starši, skrbniki in družino - informiranje, educiranje,
svetovanje in nudenje čustvene opore.
33. Poznavanje socialnih sistemov, nevladnih organizacij,
prostovoljnega dela, zagovorništva ...
34. Uporaba ustreznih postopkov (metod) raziskovanja in razvoja prakse
(področja dela), npr. študij primera, akcijsko raziskovanje ipd.
35. Sinergistično delovanje v organizaciji /(inter)disciplinarnem
timu.
36. Zmožnost reševanja konfliktov na odnosni in strokovni ravni.
37. Poklicno delovanje v skladu s poklicno etiko, kodeksi;
prepoznavanje in reševanje moralno-etičnih dilem in problemov:
delovanje na način, ki ščiti osnovne pravice, integriteto in
dostojanstvo posameznika.
38. Sposobnost prevzeti odgovornost za lasten poklicni razvoj in
učenje z evalvacijo in refleksijo lastnega dela (izkustveno učenje,
supervizija, intervizija).
Priloga 2: Okvirni predlog seznama kompetenc za drugo stopnjo
Predlog kompetenčnih seznamov je oblikovan na osnovi Dublinskih
deskriptorjev in Tuning dokumenta Education Sciences and Teacher
Education Tuning II Report 2005 (Simona Tancig, 2007).
Generične (splošne) kompetence:
*
poznavanje in uporaba ustreznih metod raziskovanja in razvoja
lastne prakse.
*
sposobnost prevzeti odgovornost za lasten poklicni razvoj in
učenje z evalvacijo in refleksijo lastnega dela (izkustveno
učenje, intervizija, supervizija).
*
vodstvene in organizacijske zmožnosti.
*
vzpostavljanje partnerskega odnosa z uporabniki in drugimi
skupinami.
*
zmožnost raziskovanja in prenašanja spoznanj v prakso.
*
razvijanje novega znanja in razumevanja področja.
*
delovanje v skladu z etičnimi normami in poklicnim kodeksom.
*
zmožnost sodelovanja v interdisciplinarnem timu in komuniciranja z
vsemi vključenimi subjekti v vzgojno–izobraževalnem procesu
(otroki, mladostniki, starši in strokovnimi delavci).
*
reflektiranje in evalvacija obstoječe vzgojno-izobraževalne prakse
ter prepoznavanje neizkoriščenih možnosti za dvig njene kakovosti.
*
razvijanje višjih kognitivnih veščin, povezanih z ustvarjanjem
novega znanja.
Predmetno-specifične kompetence (*):
*
zmožnost sodelovalnega (kolaborativnega) reševanja problemov
edukacije v različnih kontekstih;
*
zmožnost prilagajanja prakse specifičnim edukacijskim kontekstom;
*
razvoj znanja in razumevanja na izbranem področju edukacijske
poklicne specializacije, npr. edukacijsko upravljanje in
administriranje; kurikularne študije; edukacijsko politika;
izobraževanje odraslih; učne težave; otroška literatura;
*
zmožnost uporabiti raziskovanje, ustrezno določenemu področju, za
oblikovanje praks;
*
zmožnost reflektirati vrednote, ki ustrezajo edukacijskim
dejavnostim.
(*) Navedene so ključne predmetno-specifične kompetence, skupne
izobraževanju učiteljev in edukacijskimi vedam / študijam, ki jih
lahko uporabimo kot okvir za sestavljanje seznama
predmetno-specifičnih kompetenc za posamezne programe 2. stopnje in so
povzete iz Tuning dokumenta Education Sciences and Teacher Education
Tuning II Report 2005.
Priloga 3: Shema modulariziranega programa druge stopnje (PeF)
Prvi semester (30 ECTS)
Zaključni semester (30 ECTS)
12 ECTS
18 ECTS
6 ECTS
6 ECTS
18 ECTS
Temeljni modul
Jedrni moduli
Strokovne vsebine
Izbirne vsebine
Magistrska teza
Obvezni modul
(6 ECTS)
Metodološka in raziskovalna obravnava tem s področja temeljnih ved o
izobraževanju
Obvezni modul A (6 ECTS)
Izbirni modul v programu:
vsebine stroke, discipline oz. področja
Prosti izbirni modul:
ponudba na ravni fakultete oz. univerze
Raziskovalno delo študeta/
študentke
Izbirni modul
(6 ECTS)
Interdisciplinarna raziskovalna obravnava tem s področja ved o
izobraževanju
Obvezni modul B (6 ECTS)
Izbirni modul C (6 ECTS)
Priloga 4: CEC (Council for Exceptional Children) standardi na desetih
področjih
Worksheet to Compare CEC Content Standards and State Content
Standards, Council for Exceptional Children, 2003, str. 18-21.
1. Foundations
Special educators understand the field as an evolving and changing
discipline based on philosophies, evidence-based principles and
theories, relevant laws and policies, diverse and historical points of
view, and human issues that have historically influenced and continue
to influence the field of special education and the education and
treatment of individuals with exceptional needs both in school and
society. Special educators understand how these influence professional
practice, including assessment, instructional planning,
implementation, and program evaluation. Special educators understand
how issues of human diversity can impact families, cultures, and
schools, and how these complex human issues can interact with issues
in the delivery of special education services. They understand the
relationships of organizations of special education to the
organizations and functions of schools, school systems, and other
agencies. Special educators use this knowledge as a ground upon which
to construct their own personal understandings and philosophies of
special education.
Beginning special educators demonstrate their mastery of this standard
through the mastery of the CEC Common Core Knowledge and Skills, as
well as through the appropriate CEC Specialty Area(s) Knowledge and
Skills for which the program is preparing candidates.
2. Development and Characteristics of Learners
Special educators know and demonstrate respect for their students
first as unique human beings. Special educators understand the
similarities and differences in human development and the
characteristics between and among individuals with and without
exceptional learning needs (ELN). Moreover, special educators
understand how exceptional conditions can interact with the domains of
human development and they use this knowledge to respond to the
varying abilities and behaviors of individuals with ELN. Special
educators understand how the experiences of individuals with ELN can
impact families, as well as the individual’s ability to learn,
interact socially, and live as fulfilled contributing members of the
community.
Beginning special educators demonstrate their mastery of this standard
through the mastery of the CEC Common Core Knowledge and Skills, as
well as through the appropriate CEC Specialty Area(s) Knowledge and
Skills for which the program is preparing candidates.
3. Individual Learning Differences
Special educators understand the effects that an exceptional condition
can have on an individual’s learning in school and throughout life.
Special educators understand that the beliefs, traditions, and values
across and within cultures can affect relationships among and between
students, their families, and the school community. Moreover, special
educators are active and resourceful in seeking to understand how
primary language, culture, and familial backgrounds interact with the
individual’s exceptional condition to impact the individual’s academic
and social abilities, attitudes, values, interests, and career
options. The understanding of these learning differences and their
possible
interactions provides the foundation upon which special educators
individualize instruction to provide meaningful and challenging
learning for individuals with ELN.
Beginning special educators demonstrate their mastery of this standard
through the mastery of the CEC Common Core Knowledge and Skills, as
well as through the appropriate CEC Specialty Area(s) Knowledge and
Skills for which the program is preparing candidates.
4. Instructional Strategies
Special educators possess a repertoire of evidence-based instructional
strategies to individualize instruction for individuals with ELN.
Special educators select, adapt, and use these instructional
strategies to promote positive learning results in general and special
curricula and to appropriately modify learning environments for
individuals with ELN. They enhance the learning of critical thinking,
problem-solving, and performance skills of individuals with ELN, and
increase their self-awareness, self-management, self-control,
self-reliance, and self-esteem. Moreover, special educators emphasize
the development, maintenance, and generalization of knowledge and
skills across environments, settings, and the life span.
Beginning special educators demonstrate their mastery of this standard
through the mastery of the CEC Common Core Knowledge and Skills, as
well as through the appropriate CEC Specialty Area(s) Knowledge and
Skills for which the program is preparing candidates.
5. Learning Environments and Social Interactions
Special educators actively create learning environments for
individuals with ELN that foster cultural understanding, safety and
emotional well-being, positive social interactions, and active
engagement of individuals with ELN. In addition, special educators
foster environments in which diversity is valued and individuals are
taught to live harmoniously and productively in a culturally diverse
world. Special educators shape environments to encourage the
independence, self-motivation, self-direction, personal empowerment,
and self-advocacy of individuals with ELN. Special educators help
their general education colleagues integrate individuals with ELN in
general education environments and engage them in meaningful learning
activities and interactions. Special educators use direct motivational
and instructional interventions with individuals with ELN to teach
them to respond effectively to current expectations. When necessary,
special educators can safely intervene with individuals with ELN in
crisis. Special educators coordinate all these efforts and provide
guidance and direction to paraeducators and others, such as classroom
volunteers and tutors.
Beginning special educators demonstrate their mastery of this standard
through the mastery of the CEC Common Core Knowledge and Skills, as
well as through the appropriate CEC Specialty Area(s) Knowledge and
Skills for which the program is preparing candidates.
6. Language
Special educators understand typical and atypical language development
and the ways in which exceptional conditions can interact with an
individual’s experience with and use of language. Special educators
use individualized strategies to enhance language development and
teach communication skills to individuals with ELN. Special educators
are familiar with augmentative, alternative, and assistive
technologies to support and enhance communication of individuals with
exceptional needs. Special educators match their communication methods
to an individual’s language proficiency and cultural and linguistic
differences. Special educators provide effective language models and
they use
communication strategies and resources to facilitate understanding of
subject matter for individuals with ELN whose primary language is not
English.
Beginning special educators demonstrate their mastery of this standard
through the mastery of the CEC Common Core Knowledge and Skills, as
well as through the appropriate CEC Specialty Area(s) Knowledge and
Skills for which the program is preparing candidates.
7. Instructional Planning
Individualized decision-making and instruction is at the center of
special education practice. Special educators develop long-range
individualized instructional plans anchored in both general and
special education curricula. In addition, special educators
systematically translate these individualized plans into carefully
selected shorter-range goals and objectives taking into consideration
an individual’s abilities and needs, the learning environment, and a
myriad of cultural and linguistic factors. Individualized
instructional plans emphasize explicit modeling and efficient guided
practice to assure acquisition and fluency through maintenance and
generalization. Understanding of these factors as well as the
implications of an individual’s exceptional condition, guides the
special educator’s selection, adaptation, and creation of materials,
and the use of powerful instructional variables. Instructional plans
are modified based on ongoing analysis of the individual’s learning
progress. Moreover, special educators facilitate this instructional
planning in a collaborative context including the individuals with
exceptionalities, families, professional colleagues, and personnel
from other agencies as appropriate. Special educators also develop a
variety of individualized transition plans, such as transitions from
preschool to elementary school and from secondary settings to a
variety of postsecondary work and learning contexts. Special educators
are comfortable using appropriate technologies to support
instructional planning and individualized instruction.
Beginning special educators demonstrate their mastery of this standard
through the mastery of the CEC Common Core Knowledge and Skills, as
well as through the appropriate CEC Specialty Area(s) Knowledge and
Skills for which the program is preparing candidates.
8. Assessment
Assessment is integral to the decision-making and teaching of special
educators and special educators use multiple types of assessment
information for a variety of educational decisions. Special educators
use the results of assessments to help identify exceptional learning
needs and to develop and implement individualized instructional
programs, as well as to adjust instruction in response to ongoing
learning progress. Special educators understand the legal policies and
ethical principles of measurement and assessment related to referral,
eligibility, program planning, instruction, and placement for
individuals with ELN, including those from culturally and
linguistically diverse backgrounds. Special educators understand
measurement theory and practices for addressing issues
of validity, reliability, norms, bias, and interpretation of
assessment results. In addition, special educators understand the
appropriate use and limitations of various types of assessments.
Special educators collaborate with families and other colleagues to
assure nonbiased, meaningful assessments and decisionmaking. Special
educators conduct formal and informal assessments of behavior,
learning, achievement, and environments to design learning experiences
that support the growth and development of individuals with ELN.
Special educators use assessment information to identify supports and
adaptations required for individuals with ELN to access the general
curriculum and to participate in school, system, and statewide
assessment programs. Special educators regularly monitor the progress
of individuals with ELN in general and special curricula. Special
educators use appropriate technologies to support their assessments.
Beginning special educators demonstrate their mastery of this standard
through the mastery of the CEC Common Core Knowledge and Skills, as
well as through the appropriate CEC Specialty Area(s) Knowledge and
Skills for which the program is preparing candidates.
9. Professional and Ethical Practice
Special educators are guided by the profession’s ethical and
professional practice standards. Special educators practice in
multiple roles and complex situations across wide age and
developmental ranges. Their practice requires ongoing attention to
legal matters along with serious professional and ethical
considerations. Special educators engage in professional activities
and participate in learning communities that benefit individuals with
ELN, their families, colleagues, and their own professional growth.
Special educators view themselves as lifelong learners and regularly
reflect on and adjust their practice. Special educators are aware of
how their own and others’ attitudes, behaviors, and ways of
communicating can influence their practice. Special educators
understand that culture and language can interact with
exceptionalities, and are sensitive to the many aspects of diversity
of individuals with ELN and their families. Special educators actively
plan and engage in activities that foster their professional growth
and keep them current with evidence-based best practices. Special
educators know their own limits of practice and practice within them.
Beginning special educators demonstrate their mastery of this standard
through the mastery of the CEC Common Core Knowledge and Skills, as
well as through the appropriate CEC Specialty Area(s) Knowledge and
Skills for which the program is preparing candidates.
10. Collaboration
Special educators routinely and effectively collaborate with families,
other educators, related service providers, and personnel from
community agencies in culturally responsive ways. This collaboration
assures that the needs of individuals with ELN are addressed
throughout schooling. Moreover, special educators embrace their
special role as advocate for individuals with ELN. Special educators
promote and advocate the learning and well-being of individuals with
ELN across a wide range of settings and a range of different learning
experiences. Special educators are viewed as specialists by a myriad
of people who actively seek their collaboration to effectively include
and teach individuals with ELN. Special educators are a resource to
their colleagues in understanding the laws and policies relevant to
individuals with ELN. Special educators use collaboration to
facilitate the successful transitions of individuals with ELN across
settings and services.
Beginning special educators demonstrate their mastery of this standard
through the mastery of the CEC Common Core Knowledge and Skills, as
well as through the appropriate CEC Specialty Area(s) Knowledge and
Skills for which the program is preparing candidates.
Notes:
“Individual with exceptional learning needs” is used throughout to
include individuals with disabilities and individuals with exceptional
gifts and talents.
“Exceptional condition” is used throughout to include both single and
co-existing conditions. These may be two or more disabling conditions
or exceptional gifts or talents co-existing with one or more disabling
conditions.
“Special curricula” is used throughout to denote curricular areas not
routinely emphasized or addressed in general curricula; e.g., social,
communication, motor, independence, self-advocacy.
Priloga 5: Primer CEC (Council for Exceptional Children) standardov
znanja in spretnosti specialnih pedagogov za poučevanje učencev z
učnimi težavami
CEC Knowledge and Skill Base for All Entry-Level Special Education
Teachers of Students with Learning Disabilities1, Council for
Exceptional Children, 2003, str. 91-96.
Standard #1: Foundations
CC1K1 Models, theories, and philosophies that form the basis for
special education practice.
CC1K2 Laws, policies, and ethical principles regarding behavior
management planning and implementation.
CC1K3 Relationship of special education to the organization and
function of educational agencies.
CC1K4 Rights and responsibilities of students, parents, teachers, and
other professionals, and schools related to exceptional learning
needs.
CC1K5 Issues in definition and identification of individuals with
exceptional learning needs, including those from culturally and
linguistically diverse backgrounds.
CC1K6 Issues, assurances, and due process rights related to
assessment, eligibility, and placement within a continuum of services.
CC1K7 Family systems and the role of families in the educational
process.
CC1K8 Historical points of view and contribution of culturally diverse
groups.
CC1K9 Impact of the dominant culture on shaping schools and the
individuals who study and work in
them.
CC1K10 Potential impact of differences in values, languages, and
customs that can exist between the home and school.
LD1K1 Historical foundations, classical studies, and major
contributors in the field of learning disabilities.
LD1K2 Philosophies, theories, models, and issues related to
individuals with learning disabilities.
LD1K3 Impact of legislation on the education of individuals with
learning disabilities.
LD1K4 Laws and policies regarding prereferral, referral, and placement
procedures for individuals who may have learning disabilities.
LD1K5 Current definitions and issues related to the identification of
individuals with learning disabilities.
CC1S1 Articulate personal philosophy of special education.
Standard #2: Development and Characteristics of Learners
CC2K1 Typical and atypical human growth and development.
CC2K2 Educational implications of characteristics of various
exceptionalities.
CC2K3 Characteristics and effects of the cultural and environmental
milieu of the individual with exceptional learning needs and the
family.
CC2K4 Family systems and the role of families in supporting
development.
CC2K5 Similarities and differences of individuals with and without
exceptional learning needs.
CC2K6 Similarities and differences among individuals with exceptional
learning needs.
CC2K7 Effects of various medications on individuals with exceptional
learning needs.
LD2K1 Etiologies of learning disabilities.
LD2K2 Neurobiological and medical factors that may impact the learning
of individuals with learning disabilities.
LD2K3 Psychological, social, and emotional characteristics of
individuals with learning disabilities.
Standard #3: Individual Learning Differences
CC3K1 Effects an exceptional condition(s) can have on an individual’s
life.
CC3K2 Impact of learners’ academic and social abilities, attitudes,
interests, and values on instruction and career development.
CC3K3 Variations in beliefs, traditions, and values across and within
cultures and their effects on relationships among individuals with
exceptional learning needs, family, and schooling.
CC3K4 Cultural perspectives influencing the relationships among
families, schools, and communities as related to instruction.
CC3K5 Differing ways of learning of individuals with exceptional
learning needs including those from culturally diverse backgrounds and
strategies for addressing these differences.
LD3K1 Impact of co-existing conditions and exceptionalities on
individuals with learning disabilities.
LD3K2 Effects of phonological awareness on the reading abilities of
individuals with learning disabilities.
LD3K3 Impact learning disabilities may have on auditory and
information processing skills.
Standard #4: Instructional Strategies
LD4K1 Strategies to prepare for and take tests.
LD4K2 Methods for ensuring individual academic success in one-to-one,
small-group, and large-group settings.
LD4K3 Methods for increasing accuracy and proficiency in math
calculations and applications.
LD4K4 Methods for teaching individuals to independently use cognitive
processing to solve problems.
LD4K5 Methods for guiding individuals in identifying and organizing
critical content.
CC4S1 Use strategies to facilitate integration into various settings.
CC4S2 Teach individuals to use self-assessment, problem-solving, and
other cognitive strategies to meet their needs.
CC4S3 Select, adapt, and use instructional strategies and materials
according to characteristics of the individual with exceptional
learning needs.
CC4S4 Use strategies to facilitate maintenance and generalization of
skills across learning environments.
CC4S5 Use procedures to increase the individual’s self-awareness,
self-management, self-control, self-reliance, and self-esteem.
CC4S6 Use strategies that promote successful transitions for
individuals with exceptional learning needs.
LD4S1 Use research-supported methods for academic and nonacademic
instruction of individuals with learning disabilities.
LD4S2 Use specialized methods for teaching basic skills.
LD4S3 Modify the pace of instruction and provide organizational cues.
LD4S4 Identify and teach basic structures and relationships within and
across curricula.
LD4S5 Use instructional methods to strengthen and compensate for
deficits in perception, comprehension, memory, and retrieval.
LD4S6 Use responses and errors to guide instructional decisions and
provide feedback to learners.
LD4S7 Identify and teach essential concepts, vocabulary, and content
across the general curriculum.
LD4S8 Use reading methods appropriate to the individual with learning
disabilities.
LD4S9 Implement systematic instruction in teaching reading
comprehension and monitoring strategies.
LD4S10 Teach strategies for organizing and composing written products.
LD4S11 Implement systematic instruction to teach accuracy, fluency,
and comprehension in content area reading and written language.
LD4S12 Use methods to teach mathematics appropriate to the individual
with learning disabilities.
LD4S13 Teach learning strategies and study skills to acquire academic
content.
Standard #5: Learning Environments and Social Interactions
CC5K1 Demands of learning environments.
CC5K2 Basic classroom management theories and strategies for
individuals with exceptional learning needs.
CC5K3 Effective management of teaching and learning.
CC5K4 Teacher attitudes and behaviors that influence behavior of
individuals with exceptional learning needs.
CC5K5 Social skills needed for educational and other environments.
CC5K6 Strategies for crisis prevention and intervention.
CC5K7 Strategies for preparing individuals to live harmoniously and
productively in a culturally diverse world.
CC5K8 Ways to create learning environments that allow individuals to
retain and appreciate their own and each others’ respective language
and cultural heritage.
CC5K9 Ways specific cultures are negatively stereotyped.
CC5K10 Strategies used by diverse populations to cope with a legacy of
former and continuing racism.
CC5S1 Create a safe, equitable, positive, and supportive learning
environment in which diversities are valued.
CC5S2 Identify realistic expectations for personal and social behavior
in various settings.
CC5S3 Identify supports needed for integration into various program
placements.
CC5S4 Design learning environments that encourage active participation
in individual and group activities.
CC5S5 Modify the learning environment to manage behaviors.
CC5S6 Use performance data and information from all stakeholders to
make or suggest modifications in learning environments.
CC5S7 Establish and maintain rapport with individuals with and without
exceptional learning needs.
CC5S8 Teach self-advocacy.
CC5S9 Create an environment that encourages self-advocacy and
increased independence.
CC5S10 Use effective and varied behavior management strategies.
CC5S11 Use the least intensive behavior management strategy consistent
with the needs of the individual with exceptional learning needs.
CC5S12 Design and manage daily routines.
CC5S13 Organize, develop, and sustain learning environments that
support positive intracultural and intercultural experiences.
CC5S14 Mediate controversial intercultural issues among students
within the learning environment in ways that enhance any culture,
group, or person.
CC5S15 Structure, direct, and support the activities of paraeducators,
volunteers, and tutors.
CC5S16 Use universal precautions.
LD5S1 Teach individuals with learning disabilities to give and receive
meaningful feedback from peers and adults.
Standard #6: Language
CC6K1 Effects of cultural and linguistic differences on growth and
development.
CC6K2 Characteristics of one’s own culture and use of language and the
ways in which these can differ from other cultures and uses of
languages.
CC6K3 Ways of behaving and communicating among cultures that can lead
to misinterpretation and misunderstanding.
CC6K4 Augmentative and assistive communication strategies.
LD6K1 Typical language development and how that may differ for
individuals with learning disabilities.
LD6K2 Impact of language development and listening comprehension on
academic and nonacademic learning of individuals with learning
disabilities.
CC6S1 Use strategies to support and enhance communication skills of
individuals with exceptional learning needs.
CC6S2 Use communication strategies and resources to facilitate
understanding of subject matter for students whose primary language is
not the dominant language.
LDS1 Enhance vocabulary development.
LDS2 Teach strategies for spelling accuracy and generalization.
LDS3 Teach methods and strategies for producing legible documents.
LDS4 Teach individuals with learning disabilities to monitor for
errors in oral and written
communications.
Standard #7: Instructional Planning
CC7K1 Theories and research that form the basis of curriculum
development and instructional practice.
CC7K2 Scope and sequences of general and special curricula.
CC7K3 National, state or provincial, and local curricula standards.
CC7K4 Technology for planning and managing the teaching and learning
environment.
CC7K5 Roles and responsibilities of the paraeducator related to
instruction, intervention, and direct service.
LD7K1 Relationships among reading instruction methods and learning
disabilities.
LD7K2 Sources of specialized curricula, materials, and resources for
individuals with learning disabilities.
LD7K3 Interventions and services for children who may be at risk for
learning disabilities.
CC7S1 Identify and prioritize areas of the general curriculum and
accommodations for individuals with exceptional learning needs.
CC7S2 Develop and implement comprehensive, longitudinal individualized
programs in collaboration with team members.
CC7S3 Involve the individual and family in setting instructional goals
and monitoring progress.
CC7S4 Use functional assessments to develop intervention plans.
CC7S5 Use task analysis.
CC7S6 Sequence, implement, and evaluate individualized learning
objectives.
CC7S7 Integrate affective, social, and life skills with academic
curricula.
CC7S8 Develop and select instructional content, resources, and
strategies that respond to cultural, linguistic, and gender
differences.
CC7S9 Incorporate and implement instructional and assistive technology
into the educational program.
CC7S10 Prepare lesson plans.
CC7S11 Prepare and organize materials to implement daily lesson plans.
CC7S12 Use instructional time effectively.
CC7S13 Make responsive adjustments to instruction based on continual
observations.
CC7S14 Prepare individuals to exhibit self-enhancing behavior in
response to societal attitudes and actions.
Standard #8: Assessment
CC8K1 Basic terminology used in assessment.
CC8K2 Legal provisions and ethical principles regarding assessment of
individuals.
CC8K3 Screening, prereferral, referral, and classification procedures.
CC8K4 Use and limitations of assessment instruments.
CC8K5 National, state or provincial, and local accommodations and
modifications.
LD8K1 Terminology and procedures used in the assessment of individuals
with learning disabilities.
LD8K2 Factors that could lead to misidentification of individuals as
having learning disabilities.
LD8K3 Procedures to identify young children who may be at risk for
learning disabilities.
CC8S1 Gather relevant background information.
CC8S2 Administer nonbiased formal and informal assessments.
CC8S3 Use technology to conduct assessments.
CC8S4 Develop or modify individualized assessment strategies.
CC8S5 Interpret information from formal and informal assessments.
CC8S6 Use assessment information in making eligibility, program, and
placement decisions for individuals with exceptional learning needs,
including those from culturally and/or linguistically diverse
backgrounds.
CC8S7 Report assessment results to all stakeholders using effective
communication skills.
CC8S8 Evaluate instruction and monitor progress of individuals with
exceptional learning needs.
CC8S9 Develop or modify individualized assessment strategies.
CC8S10 Create and maintain records.
LD8S1 Choose and administer assessment instruments appropriate to the
individual with learning disabilities.
Standard #9: Professional and Ethical Practice
CC9K1 Personal cultural biases and differences that affect one’s
teaching.
CC9K2 Importance of the teacher serving as a model for individuals
with exceptional learning needs.
CC9K3 Continuum of lifelong professional development.
CC9K4 Methods to remain current regarding research-validated practice.
LD9K1 Ethical responsibility to advocate for appropriate services for
individuals with learning disabilities.
LD9K2 Professional organizations and sources of information relevant
to the field of learning disabilities.
CC9S1 Practice within the CEC Code of Ethics and other standards of
the profession.
CC9S2 Uphold high standards of competence and integrity and exercise
sound judgment in the practice of the profession.
CC9S3 Act ethically in advocating for appropriate services.
CC9S4 Conduct professional activities in compliance with applicable
laws and policies.
CC9S5 Demonstrate commitment to developing the highest education and
quality-of-life potential of individuals with exceptional learning
needs.
CC9S6 Demonstrate sensitivity for the culture, language, religion,
gender, disability, socioeconomic status, and sexual orientation of
individuals.
CC9S7 Practice within one’s skills limit and obtain assistance as
needed.
CC9S8 Use verbal, nonverbal, and written language effectively.
CC9S9 Conduct self-evaluation of instruction.
CC9S10 Access information on exceptionalities.
CC9S11 Reflect on one’s practice to improve instruction and guide
professional growth.
CC9S12 Engage in professional activities that benefit individuals with
exceptional learning needs, their families, and one’s colleagues.
LD9S1 Participate in activities of professional organizations relevant
to the field of learning disabilities.
LD9S2 Use research findings and theories to guide practice.
Standard #10: Collaboration
CC10K1 Models and strategies of consultation and collaboration.
CC10K2 Roles of individuals with exceptional learning needs, families,
and school and community personnel in planning of an individualized
program.
CC10K3 Concerns of families of individuals with exceptional learning
needs and strategies to help address these concerns.
CC10K4 Culturally responsive factors that promote effective
communication and collaboration with individuals with exceptional
learning needs, families, school personnel, and community members.
LD10K1 Co-planning and co-teaching methods to strengthen content
acquisition of individuals with learning disabilities.
LD10K2 Services, networks, and organizations that provide support
across the life span for individuals with learning disabilities.
CC10S1 Maintain confidential communication about individuals with
exceptional learning needs.
CC10S2 Collaborate with families and others in assessment of
individuals with exceptional learning needs.
CC10S3 Foster respectful and beneficial relationships between families
and professionals.
CC10S4 Assist individuals with exceptional learning needs and their
families in becoming active participants in the educational team.
CC10S5 Plan and conduct collaborative conferences with individuals
with exceptional learning needs and their families.
CC10S6 Collaborate with school personnel and community members in
integrating individuals with exceptional learning needs into various
settings.
CC10S7 Use group problem-solving skills to develop, implement, and
evaluate collaborative activities.
CC10S8 Model techniques and coach others in the use of instructional
methods and accommodations.
CC10S9 Communicate with school personnel about the characteristics and
needs of individuals with exceptional learning needs.
CC10S10 Communicate effectively with families of individuals with
exceptional learning needs from diverse backgrounds.
CC10S11 Observe, evaluate, and provide feedback to paraeducators.
69
BAB II TINJAUAN PUSTAKA 1 TINJAUAN UMUM JANTUNG KORONER
POCKET DRIVE II USB20 KÜLSŐ MEREVLEMEZ HASZNÁLATI UTASÍTÁS VERZIÓ
NATIONAL PUBLIC HEALTH SERVICE MENTAL HEALTH PROMOTION ACTION PLAN
ARECTÁNGULO 1 MPARO DIRECTO EN REVISIÓN 73772016 AMPARO DIRECTO
LITERATUREMPFEHLUNGEN ZUR WEITERBILDUNG IN PSYCHOANALYSE (ZUSAMMENGESTELLT VON K BELL
THE FRIARY SURGERY LOCAL PATIENT PARTICIPATION REPORT 20122013 INTRODUCTION
UNIVERSIDAD NACIONAL DE CORDOBA FACULTAD DE PSICOLOGIA PROGRAMA ASIGNATURA
RAPORT Z EWALUACJI WEWNĘTRZNEJ ROK SZKOLNY 20132014 WYMAGANIE 4
DAGSORDEN TIL MØDE MANDAG DEN 8 MARTS 2021 KLOKKEN
NOTIFYING UCL OF STUDENT TERM DATES CONTEXT THE HOME