Datum 1262014 ODGOVORI NA NAJPOGOSTEJŠA VPRAŠANJA Zastavljena Na Seminarjih

datum: 12.6.2014 odgovori na najpogostejša vprašanja, zastavljena na seminarjih na temo poročanja podatkov o plačah in drugih prejemkih

Datum: 12.6.2014
ODGOVORI NA NAJPOGOSTEJŠA VPRAŠANJA,
zastavljena na seminarjih na temo poročanja podatkov o plačah in
drugih prejemkih zaposlenih v javnem sektorju, metodologiji štetja
zaposlenih in spremljanja izvajanja kadrovskih načrtov
Pravna podlaga:
- Zakon o izvrševanju proračunov Republike Slovenije za leti 2014 in
2015 (Uradni list RS, št. 101/13, 9/14 - ZRTVS-1A, 25/14 - ZSDH-1 in
38/14),
- Uredba o načinu priprave kadrovskih načrtov posrednih uporabnikov
proračuna in metodologiji spremljanja njihovega izvajanja za leti 2014
in 2015 (Uradni list RS, št. 12/14),
- Uredba o enotni metodologiji in obrazcih za obračun in izplačilo
plač v javnem sektorju (Uradni list RS, št. 14/09, 23/09, 48/09,
113/09, 25/10, 67/10, 105/10, 45/12, 24/13, 51/13, 12/14 in 24/14),
- Pravilnik o metodologiji za posredovanje in analizo podatkov o
plačah, drugih izplačilih in številu zaposlenih v javnem sektorju
(Uradni list RS, št. 28/14).
1.
Javni uslužbenec A ima sklenjeno pogodbo o zaposlitvi za polni
delovni čas in je na bolniški odsotnosti nad 30 delovnih dni.
Zaradi procesa dela delodajalec za določen čas zaposli javnega
uslužbenca B, ki nadomešča osebo A. Kako se štejeta javna
uslužbenca? Kako se poročajo izplačane plače?
Javni uslužbenec A se šteje kot ena oseba, in sicer pod vir
financiranja, iz katerega bi se financirala njegova plača, če ne bi
bil odsoten. Oseba B, ki nadomešča osebo A, se ne šteje v število
zaposlenih, oziroma se ne šteje v realizacijo kadrovskega načrta.
Oseba A prejema refundirano nadomestilo v breme ZZZS (tip izplačila H
po Uredbi o enotni metodologiji in obrazcih za obračun in izplačilo
plač v javnem sektorju), ki se v ISPAP ne prikazuje po virih (to
pomeni, da se znesek nadomestila v breme ZZZS ne prikaže v okviru
šifer Z621 do Z629). Plača osebe B se v ISPAP poroča po virih, in
sicer pod tisti vir, iz katerega se financira.
2.
Javni uslužbenec A opravlja dopolnilno delo 8 ur na teden na
podlagi 147. člena Zakona o delovnih razmerjih (Uradni list RS,
št. 21/13 – ZDR-1), torej ima sklenjeno pogodbo o zaposlitvi za
polni delovni čas pri enem delodajalcu in pogodbo o zaposlitvi s
krajšim delovnim časom z drugim delodajalcem za opravljanje
dopolnilnega dela 8 ur na teden. Kako se šteje osebo A?
Javni uslužbenec A se šteje pri uporabniku proračuna, pri katerem ima
sklenjeno pogodbo o zaposlitvi s polnim delovnim časom kot ena
zaposlitev, pri drugem uporabniku proračuna, pri katerem opravlja
dopolnilno delo 8 ur na teden na podlagi pogodbe o zaposlitvi s
krajšim delovnim časom, pa se šteje v deležu 0,2.
3.
Javni uslužbenec B na podlagi devetega odstavka 63. člena Zakona o
visokem šolstvu (Uradni list RS, št. 32/12 – uradno prečiščeno
besedilo, 40/12 – ZUJF, 57/12 – ZPCP-2D in 109/12) opravlja pri
istem delodajalcu delo še 20% polnega delovnega časa. Kako še
šteje oseba B?
Javnega uslužbenca B proračunski uporabnik prikaže v deležu 1,2.
4.
Javni uslužbenec ima sklenjeno pogodbo o zaposlitvi za polni
delovni čas pri uporabniku proračuna A, pri uporabniku proračuna B
pa opravlja delo v deležu 0,2 za popolnitev do polnega delovnega
časa, pri čemer pri uporabniku proračuna B nima sklenjene pogodbe
o zaposlitvi.
Javni uslužbenec se šteje kot ena zaposlitev pri uporabniku proračuna,
pri katerem ima sklenjeno pogodbo o zaposlitvi.
5.
Javni uslužbenec na podlagi predpisov o pokojninskem in
invalidskem zavarovanju opravlja delo s krajšim delovnim časom od
polnega, in sicer štiri ure dnevno, ZPIZ pa mu zagotavlja in
izplačuje delno nadomestilo. Kako se šteje javni uslužbenec? Kako
se prikaže njegova plača?
Javni uslužbenec se šteje kot ena oseba in se prikaže pod vir
financiranja, iz katerega se financira njegova plača. V kolikor javni
uslužbenec za 4 ure dela dnevno prejme bruto plačo v višini 800 EUR,
za preostale 4 ure pa delno nadomestilo ZPIZ-a v višini 600 EUR, se
800 EUR vpiše pod vir financiranja, iz katerega se financira njegova
plača, delno nadomestilo ZPIZ pa se pod viri financiranja ne prikaže.
6.
Javni uslužbenec na podlagi predpisov o pokojninskem in
invalidskem zavarovanju opravlja delo s krajšim delovnim časom od
polnega, in sicer štiri ure dnevno, ZPIZ pa mu zagotavlja in
izplačuje delno nadomestilo. Znotraj krajšega delovnega časa
opravlja delo dve uri dnevno na projektu EU, za dve uri pa se
njegova plača financira iz tržne dejavnosti. Kako se šteje javni
uslužbenec? Kako se prikaže njegova plača?
Javni uslužbenec se šteje kot ena oseba. Ker navedeni javni
uslužbenec, ki opravlja delo s krajšim delovnim časom na podlagi
predpisov o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, dve uri dnevno
opravlja delu na projektu EU, za dve uri dnevno pa se njegova plača
financira iz tržne dejavnosti, se v deležu 0,5 prikaže v okviru vira
financiranja »sredstva EU, vključno s sredstvi sofinanciranja iz
državnega proračuna«, v deležu 0,5 pa v okviru vira financiranja
»sredstva od prodaje blaga in storitev na trgu«.
V kolikor javni uslužbenec za 4 ure dela dnevno prejme bruto plačo v
višini 800 EUR, se 400 EUR vpiše pod šifro Z624, 400 EUR pa pod šifro
Z626.
7.
Javna uslužbenka ima sklenjeno pogodbo o zaposlitvi za polni
delovni čas, vendar dela 4 ure dnevno, ker ima za 4 ure odločbo za
delovnega invalida in prejema nadomestilo ZPIZ-a. Kako se šteje
takšno uslužbenko oz. kam se jo vpiše za preostale 4 ure?
Javna uslužbenka se šteje kot ena zaposlitev in jo vpišete pod vir
financiranja, iz katerega se financira njena plača. Če se npr. njena
plača financira iz državnega proračuna, se kot ena zaposlitev prikaže
pod navedeni vir financiranja.
8.
Javni uslužbenec A nadomešča javno uslužbenko B, ki je na
porodniškem dopustu, in je sicer zaposlena v deležu delovnega časa
0,6, hkrati pa je A pri istem uporabniku proračuna zaposlen na
drugem delovnem mestu za opravljanje dela na projektu v deležu
0,4?
Javni uslužbenec A se šteje v število zaposlenih v deležu 0,4 in se
njegova zaposlitev prikaže v deležu 0,4 v okviru vira financiranja, iz
katerega se financira njegova plača (npr. v kolikor se njegova plača
financira iz sredstev EU, se prikaže v deležu 0,4 pod vir financiranja
»sredstva EU, vključno s sredstvi sofinanciranja iz državnega
proračuna«).
Javna uslužbenka B, ki je na porodniškem dopustu, se šteje v kadrovski
načrt v deležu 0,6 in se vpiše pod vir financiranja, iz katerega bi se
financirala njena plača, če ne bi bila odsotna.
9.
Javni uslužbenec, ki je zaposlen za polni delovni čas, je poleg
osnovne plače in dodatkov v skupnem znesku 1000 EUR, ki se
financirajo iz državnega proračuna, prejel tudi delovno uspešnost
zaradi povečanega obsega dela D020 v višini 200 EUR, ker je
izobraževal odrasle osebe (delovna uspešnost se je financirala iz
prihodkov od prodaje storitev na trgu). Kako prikazati zaposlitev
javnega uslužbenca po virih financiranja?
Če je javni uslužbenec zaposlen za nedoločen ali določen čas s polnim
delovnim časom, se šteje kot ena oseba. Ker je v konkretnem primeru
njegova plača financirana iz dveh virov, in sicer iz državnega
proračuna in sredstev od prodaje storitev na trgu, se ga v kadrovskem
načrtu prikazuje v deležu, in sicer 0,83 pod vir financiranja državni
proračun in 0, 17 pod vir financiranja sredstva od prodaje blaga in
storitev na trgu (celotna plača = 1000 €+200 €=1200 €); 200 €
predstavlja 16,66 % celotne plače).
10.
Plača kuharja v vrtcu se financira iz sredstev, prejetih s prodajo
prehrane-malice zunanjim uporabnikom (npr. zaposlenim v občinski
upravi). Pod kateri vir financiranja se prikaže plača kuharja, ki
se financira iz tega vira?
Plača kuharja se prikaže v okviru vira financiranja Z626 – sredstva od
prodaje blaga in storitev na trgu.
11.
Plača kuharja se financira iz sredstev, ki jih prejmejo s prodajo
malice otrokom (sredstva za malico zagotavljajo starši). Pod
kateri vir financiranja se prikaže plača kuharja?
Plača kuharja se prikaže v okviru vira financiranja Z627 – nejavna
sredstva za opravljanje javne službe.
12.
Projekt EU se delno financira iz sredstev EU, delno pa projekt
sofinancira državni proračun, pri čemer predstavljajo sredstva
državnega proračuna 5% in sredstva proračuna EU 95%. Pod kateri
vir financiranja se vpiše plačo zaposlenega, ki opravlja delo na
tem projektu?
Celotna plača zaposlenega (tako del, ki ga zagotavlja EU, kot tudi
del, ki se sofinancira iz državnega proračuna) se vpiše pod vir
financiranja Z624 - sredstva EU, vključno s sredstvi sofinanciranja iz
državnega proračuna.
13.
Kam uvrstiti zaposlene, ki opravljajo storitev institucionalnega
varstva starejših in odraslih s posebnimi potrebami v domovih za
starejše, posebnih socialno varstvenih zavodih, varstveno delovnih
centrih in zavodih za usposabljanje, če se njihova plača financira
iz plačil uporabnikov?
Vir financiranja za zaposlene, ki opravljajo storitev
institucionalnega varstva, so v tem primeru nejavna sredstva za
opravljanje javne službe. Storitev institucionalnega varstva se
zaračuna posamezniku, ki je upravičenec do te storitve in plačnik
storitve. V primeru nezmožnosti plačila s strani uporabnika, storitev
doplačajo zavezanci za plačilo (družinski člani, skrbniki, občina).
Plačila in doplačila fizičnih in pravnih oseb, ki so namenjena za
izvajanje javne službe, sodijo med nejavna sredstva za opravljanje
javne službe- Z627 in se plača zaposlenega prikaže v okviru vira
financiranja Z627.
14.
Kam uvrstiti zaposlene, ki opravljajo storitev pomoč na domu?
Vir financiranja storitve pomoči na domu v domovih za starejše in
centrih za socialno delo so plačila uporabnikov in obvezna subvencija
občine, zato se tudi število zaposlenih upošteva v deležu glede na
prihodek iz občinskega proračuna (subvencija občine) in prihodek iz
nejavnih sredstev za opravljanje javne službe (plačilo uporabnikov).
Plače zaposlenih, ki opravljajo pomoč na domu, se v ustreznem deležu
glede na prihodke (občina in fizične osebe) ustrezno razdelijo na Z622
– proračun občin in Z627- nejavna sredstva za opravljanje javne
službe.
15.
Katera izplačila javnemu uslužbencu se delijo po virih
financiranja?
Primer izplačila bruto plače in nadomestil:
A010 Redno delo 378,37 €
G030 Boleznina v breme delodajalca 80% 37,32 €
C020 Dodatek za delovno dobo 7,49 €
H050 Nadomestilo v breme ZZZS 29,42 €
A020 Razlika do minimalne plače 108,57 €
Z080 Bruto plača 561,17 €
Predmet delitve plače po virih financiranja so bruto plača in
nadomestila, ki so v Uredbi o enotni metodologiji in obrazcih za
obračun in izplačilo plač v javnem sektorju opredeljena pod šifro
izraza Z080, ki je zmanjšana za vsa refundirana izplačila (tipi
izplačil H). V konkretnem primeru se po virih financiranja izkazuje
bruto plača Z080 – H050 = 561,17 € - 29,42 € = 531,75 €.
16.
Proračunski uporabnik poleg javne službe, ki se financira iz
občinskega proračuna, izvaja tržno dejavnost. Kako je izkazana
plača javnega uslužbenca po virih financiranja, če se njegova
delovna uspešnost financira iz prodaje blaga na trgu, preostali
del pa iz proračuna občine?
A010 Redno delo 1.687,58 €
B020 Letni dopust 327,44 €
B010 Praznik 113,64 €
C020 Dodatek za delovno dobo 172,64 €
D030 Del. uspešnost-tržna dejavnost 207,92 €
Z080 Bruto plača 2.509,22 €
Konkretna bruto plača (Z080) v znesku 2.509,22 € se deli na dva vira
financiranja:
Z626 Sredstva iz prodaje blaga in storitev na trgu 207,92 €
Z622 Proračun občin 2.301,30 €
17.
Glasbena šola izposoja instrumente lokalni pihalni godbi. Kam
sodijo nadomestila za uporabo instrumentov?
Če so nadomestila namenjena financiranju plač, se štejejo pod vir
financiranja Z626 - sredstva od prodaje blaga in storitev na trgu.
18.
Glasbena šola izposoja instrumente učencem glasbene šole. Kam
sodijo nadomestila za uporabo instrumentov?
Če so nadomestila namenjena financiranju plač, se štejejo pod vir
financiranja Z627 - nejavna sredstva za opravljanje javne službe.
19.
Pod kateri vir financiranja se vpiše osebo, ki opravlja javna dela
in je zaposlena za polni delovni čas, če sredstva za financiranje
javnih del v višini 85% zagotavlja Zavod RS za zaposlovanje, v
višini 15% pa delodajalec iz državnega proračuna?
Osebo se vpiše kot eno zaposlitev pod vir financiranja »sredstva za
financiranje javnih del«, ne glede na to, kakšna so razmerja v
financiranju.
20.
Zaposleni opravlja delo na projektu EU, vendar bo EU sredstva za
plačilo projekta zagotovila naknadno, zato se plača zaposlenega
trenutno financira iz državnega proračuna. Pod kateri vir
financiranja se vpiše plača zaposlenega?
Plača zaposlenega se vpiše pod vir financiranja Z624, kljub temu da se
trenutno plača zaposlenega financira iz državnega proračuna. Dejstvo
je, da zaposleni že izvaja delo na projektu EU in se bo tudi plača
financirala iz sredstev EU, le sredstva se bodo zagotovila naknadno.
21.
Javni uslužbenec ima sklenjeno pogodbo o zaposlitvi za polni
delovni čas na enem delovnem mestu, vendar opravlja delo tudi pri
drugem subjektu, ki ima svojo matično številko. Katera matična
številka (Z630) se vpiše pri delovnem mestu tega uslužbenca?
Pri delovnem mestu tega uslužbenca se vpiše matična številka subjekta,
pri katerem ima javni uslužbenec sklenjeno pogodbo o zaposlitvi.
22.
Ali je potrebno poročati tudi stroške prevoza in prehrane po virih
financiranja?
Ne. Po virih financiranja se poroča bruto znesek plače in nadomestil v
breme delodajalca (Z080 brez nadomestil tipa H).
23.
Kako se šteje uslužbenko, ki je zaradi bolezni otroka od centra za
socialno delo dobila odločbo, da je upravičena do delnega plačila
za izgubljeni dohodek 20 ur tedensko?
Zaposleni, ki delajo krajši delovni čas v skladu z Zakonom o
starševskem varstvu in družinskih prejemkih, se ne preračunajo na
število zaposlenih za polni delovni čas, torej se konkretna javna
uslužbenka šteje kot ena zaposlitev.
24.
Katere zaposlene se vpiše pod vir financiranja ZZZS in ZPIZ?
Odgovor je dostopen na spodnji povezavi: Prikazovanje števila
zaposlenih, financiranih iz sredstev ZZZS in ZPIZ (24. 3. 2014)
25.
Kako se v kadrovskem načrtu upošteva javno uslužbenko, ki je
začasno napotena na delo v tujino in se sredstva za njeno plačo
zagotavljajo iz proračuna RS ter kako v kadrovskem načrtu
upoštevati javno uslužbenko, ki je zaposlena za določen čas do
vrnitve napotene delavke nazaj na delo in so sredstva za njeno
zaposlitev ravno tako zagotovljena iz državnega proračuna?
Obe zaposlitvi je potrebno prikazati v številu zaposlenih, in sicer
glede na to, da se financirata iz državnega proračuna, se dve
zaposlitvi vpišeta v okviru navedenega vira financiranja.
26.
Kako se šteje oseba, ki je delno upokojena in opravlja delo štiri
ure dnevno na delovnem mestu, ki je sistemizirano za krajši
delovni čas?
Zaposlitev takšne osebe se prikaže v deležu, in sicer 0,5 pod vir
financiranja, iz katerega se financira njena plača.
Več o tem: Štetje invalidnih oseb, ki so delno ali invalidsko
upokojeni, in so sistemizirani samo v deležu delovnega časa (za krajši
delovni čas) in jih do polnega delovnega časa nihče ne nadomešča
(25.3. 2014)
27.
Ali mora proračunski uporabnik v število zaposlenih šteti tudi
osebe, ki opravljajo delo preko zaposlitvene agencije, njihova
plača pa se financira iz javnofinančnih sredstev?
Ne, ker imajo te osebe sklenjeno pogodbo o zaposlitvi z zaposlitveno
agencijo, se ne štejejo v število zaposlenih pri uporabniku proračuna.
28.
Pod katero zaporedno številko v kadrovskem načrtu se vključi
»zaposlene« preko čistilnega servisa (1,72 čistilke in 0,5
hišnika). Denar zanje zagotavlja MIZŠ, in sicer iz postavke
»Sredstva za storitvene servise«, pogodba za ta dela pa je
sklenjena s storitvenim servisom.
Zaposlene, ki delo opravljajo preko čistilnega servisa, se ne prikaže
in ne šteje v realizacijo kadrovskega načrta, ker z njimi niso
sklenjene pogodbe o zaposlitvi, ne glede na to, da denar zanje
zagotavlja MIZŠ.
29.
Plača javnega uslužbenca se financira iz zborničnega prispevka.
Pod kateri vir financiranja se uvrsti njegovo plačo?
Če je vključitev v zbornico in plačilo zborničnega prispevka obvezno,
se plača javnega uslužbenca prikaže pod vir financiranja druga javna
sredstva za opravljanje javne službe - Z625. Če je vključitev v
zbornico prostovoljna, potem se plača javnega uslužbenca prikaže pod
vir financiranja nejavna sredstva za opravljanje javne službe - Z627.
30.
Ali v kadrovski načrt vključiti osebo, ki opravlja delo preko
čistilnega servisa oziroma računovodjo, ki opravlja delo na
podlagi sklenjene pogodbe o opravljanju storitev?
Glede na to, da z navedenimi osebami niso sklenjene pogodbe o
zaposlitvi, se jih v kadrovski načrt ne šteje.
31.
Proračunski uporabnik, ki izvaja tako osnovnošolsko izobraževanje
kot tudi predšolsko varstvo oziroma je v svoji sestavi osnovna
šola in vrtec hkrati. Proračunski uporabnik izdela skupni progam
dela, skupni kadrovski načrt kot tudi skupni finančni načrt. Ali
tudi po novi uredbi o kadrovskih načrtih pripravijo enotni
kadrovski načrt?
Ministrstvo za izobraževanje znanost in šport je v navodilih šolam,
št. 406-14/2014/8 z dne 10. 4. 2014 zapisalo, da morajo zavodi,
katerih ustanoviteljice so občine, pred pošiljanjem dokumentov v
soglasje na ministrstvo (torej pred potekom 60-dnevnega roka), le-te
uskladiti z ustanoviteljem. Sestavni del programa dela, kadrovskega in
finančnega načrta je zato tudi izjava direktorja oziroma ravnatelja,
da so dokumenti usklajeni z ustanoviteljem. Pripravi se torej skupen
kadrovski in finančni načrt, na ministrstvo pa morajo ravnatelji za
osnovne šole, ki se financirajo tudi iz občinskega proračuna (ker
imajo npr. enoto vrtca ali zaradi nadstandardnega programa, itd..)
posredovati izjavo ravnatelja o usklajenosti finančnega oziroma
kadrovskega načrta v delu, ki se financira iz proračuna občine, z
ustanoviteljem.
32.
Kako razdeliti vire financiranja v primerih, ko se zaposleni
financira iz večih virov (npr. vrtci)?
Načeloma velja, da ključ za delitev med vire določijo zavodi, pri
čemer morajo upoštevati uredbo, ki določa, da mora biti kadrovski
načrt usklajen s finančnim načrtom in 51. členom ZIPRS1415. Viri se
torej razdelijo v deležih, v katerem je financirana plača zaposlenih.
Opomba: Po zagotovilih Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport
bo v zvezi s tem vprašanjem pripravilo podrobnejša pojasnila in jih
objavilo na svoji spletni strani.
33.
Pod kateri vir financiranja uvrstimo plače zaposlenih, ki se
financirajo iz plačil zunanjih uporabnikov glasbenim šolam za
stroške izpita?
Plače zaposlenih se uvrstijo med »nejavna sredstva za opravljanje
javne službe. Zakon o glasbenih šolah (Uradni list RS, št. 81/06 –
uradno prečiščeno besedilo) v 34. členu določa, da lahko v javni
glasbeni šoli opravljajo izpit tudi učenci, ki niso vpisani v
izobraževalni program, torej gre v tem primeru za opravljanje javne
službe, uporabnik pa krije stroške, ki pri tem nastanejo.
34.
Ali sedma točka 51. člena ZIPRS1415 pomeni poseben vir
financiranja samo za plače mladih raziskovalcev, ki imajo tudi
status mladega raziskovalca, ali je namenjena tudi ostalim
zaposlenim, ki nimajo statusa mladega raziskovalca, pa vendar
sodelujejo na raziskovalnih projektih?
Pod vir financiranja iz točke 7: sredstev raziskovalnih projektov
(mladi raziskovalci), kot je opredeljen v spremembah 2. odstavka 51.
člena ZIPRS1415-A se vpisujejo tudi zaposleni na raziskovalnih
projektih in ne samo »mladi raziskovalci.« Zakonodajalec je s tem, ko
je pri navedenem viru financiranja v oklepaju navedel mlade
raziskovalce zgolj poudaril, da pod raziskovalne projekte sodijo tudi
mladi raziskovalci in ne samo zaposleni, ki delajo na raziskovalnih
projektih.
35.
Ali mora vsak posamezni javni zavod, kot posredni uporabnik
proračuna znižati število zaposlenih za 1% v obdobju
1.1.2014-1.1.2015? Ali velja to določilo samo na ravni
ustanovitelja?
Znižanje števila zaposlenih za 1 %, kot določa ZIPRS 1415, se ne
nanaša na vsak posamezni zavod, temveč na skupno število zaposlenih
pri posrednih uporabnikih proračuna, ki so v pristojnosti neposrednega
uporabnika proračuna države.
Predstojnik neposrednega uporabnika proračuna države v izhodiščih za
pripravo kadrovskih načrtov določi delež znižanja števila zaposlenih
oz. dovoljeno število zaposlenih v posameznemu proračunskem uporabniku
ali skupini proračunskih uporabnikov iz svoje pristojnosti.
36.
Pod kateri vir financiranja se prikažejo plače zaposlenih, ki se
financirajo iz plačil izrednega študija?
Plače zaposlenih se prikažejo pod vir financiranja Z627 – nejavna
sredstva za opravljanje javne službe.
7