Mag Primož Ilešič Pridobivanje Kohezijskih Evropskih Sredstev Za Namen

mag. primož ilešič pridobivanje kohezijskih evropskih sredstev za namen čezmejnega gospodarskega sodelovanja predavanje na 20. posvet

Mag. Primož Ilešič
Pridobivanje kohezijskih evropskih sredstev za namen čezmejnega
gospodarskega sodelovanja
Predavanje na 20. posvetu slovenskih organizacij v Nemčiji, Wiesbaden,
28. 02. 2015
1. Naloge Urada Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu v okviru
evropske kohezijske politike
Skrb za Slovence v zamejstvu in po svetu je temeljna naloga Urada
Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu. Za obstanek in razvoj
slovenskih manjšin v sosednjih državah so izrednega pomena evropski
čezmejni projekti. Ti so v dosedanjem proračunskem obdobju EU 2007 –
2013 potekali v okviru evropskega teritorialnega sodelovanja, izvajajo
pa se na podlagi sprejetih operativnih programov čezmejnega
sodelovanja s sosednjimi državami.
Pomen tovrstnih čezmejnih projektov je v tem, kar pove že njihovo ime
– kohezijska sredstva - da se s pomočjo teh projektov v veliki meri
krepi enoten slovenski kulturno-gospodarski prostor.
Na Uradu RS za Slovence v zamejstvu in po svetu smo v preteklem
proračunskem obdobju EU 2007 – 2013 aktivno sodelovali pri procesu
oblikovanja čezmejnih programskih dokumentov, aktivno pospeševali
čezmejne projekte slovenskih manjšin v sosednjih državah, sodelovali v
nadzornih odborih izvajanja čezmejnih programov in pri procesih
evalvacij projektov. Sam osebno sem član nadzornega odbora za
izvajanje operativnega programa koriščenja evropskih sredstev med
Slovenijo in Italijo.
Urad bo vsekakor tudi v novem proračunskem obdobju EU 2014 – 2020
aktivno sodeloval pri pripravi in izvajanju operativnih čezmejnih
programov evropskega sodelovanja, ki so štirje in sicer: Slovenija –
Italija, Slovenija – Avstrija, Slovenija – Madžarska in Slovenija –
Hrvaška.
Potrebna je aktivna vloga Urada, ki je v tem, da se zagotovi
manjšinska dimenzija v samem razpisu. Vloga Urada je tehnična in
vsebinska, informacijska in povezovalna. Vloga Urada je predvsem v
tem, da sodoloča vsebino projektov, sovpliva na vsebino projekta in na
to s kom namerava prijavitelj izvesti projekt. Pospeševalna vloga
Urada, filtrirna vloga Urada, istočasno pospeševalec in filter. Urad
bi moral prejeti vlogo za podporo EU projektu iz katere bi bilo
razvidno, da je projekt v skladu s politiko Urada, da resnično podpira
slovensko skupnost – Urad izda pozitivno mnenje. Mehanizmi Urada so
predvsem vpliv na NO-jih in preko SVRK-ja. Vprašanje fokusa.
2. Ključni pogoj za efektivno črpanje evropskih sredstev
Vsekakor je eden od ključnih pogojev za efektivno črpanje evropskih
sredstev, priprava in seveda tudi izvedba konkretnih čezmejnih
projektov. Slovenskim manjšinskim skupnostim v sosednjih državah
želimo omogočiti čim boljše pogoje pri pripravi in črpanju evropskih
sredstev za njihove projekte. Cilj je povečevanje konkurenčne
sposobnosti, zagotavljanje gospodarske rasti in ustvarjanje novih
delovnih mest z visoko dodano vrednostjo na vsem področju ob državni
meji (na obeh straneh meje), s posebnim poudarkom na pospeševanju
slovenskih manjšinskih skupnosti v sosednjih državah.
3.
Evropsko teritorialno sodelovanje 2014–2020
V programskem obdobju 2014–2020 se bo evropska kohezijska politika
izvajala v okviru dveh ciljev: »naložbe v rast in delovna mesta« ter
»evropsko teritorialno sodelovanje«. Oba cilja bosta glavna mehanizma,
s katerima si bo Evropska unija prizadevala izpolniti cilje strategije
Evropa 2020 za pametno, trajnostno in vključujočo rast s pomočjo
ustvarjanja rasti in novih delovnih mest, obvladovanja podnebnih
sprememb in energetske odvisnosti ter zmanjševanja revščine in
socialne izključenosti.
Evropsko teritorialno sodelovanje se deli na:
a.
čezmejno sodelovanje med sosednjimi regijami (NUTS 3 raven) na
kopenskih in morskih mejah dveh ali več držav članic ali države
članice in tretje države z namenom reševanja skupnih izzivov, ki
se opredelijo v obmejnih regijah;
b.
transnacionalno sodelovanje na večjem geografsko zaokroženem
območju, ki pokriva več držav (NUTS 2 raven) in vključuje
partnerje na nacionalni, regionalni in lokalni ravni za
spodbujanje celostnega teritorialnega razvoja, vključno s
sodelovanjem v okviru makroregionalnih strategij in strategij
morskih bazenov;
c.
medregionalno sodelovanje na ozemlju vseh 28 držav članic Evropske
unije, Norveške in Švice ter le v primeru programa ESPON 2020 še
Islandije in Lihtenštajna z namenom povečanja uspešnosti
kohezijske politike.
4. Sodelovanje Republike Slovenije v čezmejnih programih
V obdobju 2014–2020 je Slovenija upravičena do sodelovanja v 4
čezmejnih programih:
*
Slovenija-Italija,
*
Slovenija-Avstrija,
*
Slovenija-Hrvaška,
*
Slovenija-Madžarska.
V obdobju 2007-2013 je Slovenija sodelovala v 5 čezmejnih programih
(Slovenija-Italija, Slovenija-Avstrija, Slovenija-Hrvaška,
Slovenija-Madžarska ter Jadransko čezmejno sodelovanje IPA), vendar pa
se v programskem obdobju 2014-2020 Jadransko čezmejno sodelovanje IPA
ne bo več nadaljevalo v obliki čezmejnega programa.
5.
Priprava programov sodelovanja čezmejnih programov
Operativni programi se v okviru cilja evropsko teritorialno
sodelovanje oziroma programi sodelovanja pripravljajo za upravičeno
območje programa kot celota in se sofinancirajo iz Evropskega sklada
za regionalni razvoj (v nadaljevanju: ESRR). Namen programov
sodelovanja je spodbujati skupen pristop evropskih regij z namenom
zmanjševanja regionalnih, gospodarskih in socialnih razlik s pomočjo
izkoriščanja skupnih razvojnih priložnosti in reševanja skupnih
problemov ob hkratnem premagovanju najpogostejših ovir za teritorialno
sodelovanje, ki izhajajo iz razlik v geografskem položaju, pravnih
sistemih, upravni ureditvi, kulturnih značilnostih in jeziku. Programi
so dobra priložnost uveljavitve interesov manjšin, ki so dober
poznavalec gospodarskih, kulturnih in administrativnih okoliščin na
obeh straneh meje, kar jim zagotavlja primerjalne prednosti v
programih čezmejnega sodelovanja.
Vsi programi izhajajo iz ciljev EU strategije Evropa 2020 in
Teritorialne agende 2020 ter potreb, izzivov in razvojnih potencialov,
kot izhajajo iz teritorialnih analiz, povzetih v analizah prednosti,
slabosti, priložnosti in nevarnosti na programskih območjih. Upošteva
se pravilo osredotočenja na manjše število tematskih ciljev, pravilo
koordinacije in sodelovanja ter navede pričakovane rezultate.
5.
Finančni okvir v obdobju 2014-2020 – EU sredstva
Sredstva za posamezne čezmejne programe se določijo na podlagi
porazdelitve zneskov, ki so jim bili dodeljeni na podlagi števila
prebivalcev na dotičnih območjih s strani sodelujočih držav. Sloveniji
je pripadlo 54,5 milijonov EUR za čezmejne programe, ki jih je
Slovenija na podlagi usklajenega predloga, ki je temeljil na analizi
števila prebivalcev v NUTS 3 regijah, razdelila na sledeči način:
*
11,9 milijona EUR za Slovenija-Italija,
*
18,1 milijona EUR za Slovenija-Avstrija,
*
19,3 milijona EUR za Slovenija-Hrvaška,
*
5,2 milijona EUR za Slovenija-Madžarska.
V fazi pred pripravo programa Evropska komisija zbere zneske od vseh
sodelujočih držav v čezmejnih programih in v izvedbenem aktu določi
skupni znesek na program. Vrednost programov v programskem obdobju
2014-2020 znaša:
*
77.929.954,00 EUR za Slovenija-Italija,
*
47.988.355,00 EUR za Slovenija-Avstrija,
*
46.114.193,00 EUR za Slovenija-Hrvaška,
*
14.795.015,00 EUR za Slovenija-Madžarska.
Evropska sredstva vseh čezmejnih programov, v katerih sodeluje
Slovenija v obdobju 2014-2020, znašajo 186.827.517,00 EUR. Povprečni
delež slovenske indikativne alokacije v programe znaša 29,2 %
vrednosti programov.
V fazi izvajanja programa sodelovanja se sredstva združijo v skupni
proračun na ravni programa, iz katerega se sredstva dodeljujejo
posameznim končnim upravičencem za izbrane projekte na javnih
razpisih, neodvisno od višine sredstev, ki jih je posamezna država
vložila v posamezen program.
V okviru čezmejnih programov lahko upravičenci prejmejo povračilo
sredstev iz ESRR v višini 85 % upravičenih izdatkov. Preostalih 15 %
nacionalnega sofinanciranja ali več krijejo bodisi upravičenci sami,
bodisi države članice ali regije iz svojih proračunov glede na sistem,
ki ga vzpostavijo v okviru svojih držav.
Sredstva iz ESRR se dodeljujejo ali preko javnih razpisov, ki jih
objavljajo organi upravljanja, ali s pomočjo neposrednega potrjevanja
projektov na skupnih nadzornih odborih. Organi upravljanja sklenejo
pogodbo za sredstva iz ESRR neposredno z vodilnim partnerjem, ki
prevzame odgovornost za zagotovitev izvedbe celotnega projekta; le-ta
z drugimi upravičenci iz obeh držav v skupnem projektu sklene
sporazum, na podlagi katerega jim nakazuje sredstva skladno s
potrjenimi izdatki.
Sredstva iz ESRR za upravičence se ne vodijo prek proračuna RS, saj
jih organ za potrjevanje oziroma organ upravljanja nakaže neposredno
vodilnemu partnerju, ki jih po prejemu prenakaže posameznim projektnim
partnerjem v okviru skupnega projekta v obe državi. Sredstva iz ESRR
bodo izkazana v državnem proračunu RS le, če bodo državni organi
nastopili kot upravičenci v projektih in v primeru koriščenja sredstev
iz ESRR za namen izvajanja projektov tehnične pomoči (npr. kjer je
upravičenec SVRK).
7. Obveznosti proračuna RS v obdobju 2014–2020
Tehnična pomoč
Slovenija bo lahko uspešno upravljala s čezmejnimi programi, ki so ji
bili zaupani v upravljanje le pod pogojem, da se za celotno obdobje
zagotovi človeške in finančne vire za nemoteno opravljanje nalog
organa upravljanja, tehničnega sekretariata, organa za potrjevanje,
revizijskega organa, nacionalnega organa in prvostopenjske kontrole.
V okviru tehnične pomoči vsakega posameznega čezmejnega programa bodo
v obdobju 2014–2020 zagotovljena določena sredstva v okviru projektov
tehnične pomoči, ki lahko znašajo do 6 % oziroma 7 % programa. Ker pa
so po višini sredstev čezmejni programi majhni programi, višina
tehnične pomoči ne bo zadostovala za pokrivanje stroškov vseh skupnih
struktur in aktivnosti. Človeške vire in stroške za izvajanje obveznih
nalog nacionalnega organa, prvostopenjske kontrole in revizije bodo v
veliki meri morali zagotavljati pristojni organi sami iz proračuna RS.
Sofinanciranje projektov iz proračuna RS za slovenske upravičence
V okviru zmožnosti proračuna RS se za programsko obdobje 2014-2020
predlaga ohranitev sistema dodeljevanja sredstev nacionalnega
sofinanciranja iz proračuna RS pod pogoji, ki bodo določeni v posebni
uredbi. Zagotavljanje nacionalnega sofinanciranja slovenskim
upravičencem na eni strani omogoča enako uspešno vključevanje v
projekte kot v programskem obdobju 2007-2013, na drugi strani pa bi
sofinanciranje slovenskim upravičencem, ki imajo v zaostrenih
finančnih razmerah težave z zagotavljanjem lastne udeležbe, pripomoglo
k ohranjanju uspešnosti Slovenije kot države partnerice v čezmejnih
programih. V programskem obdobju 2007-2013 so v okviru čezmejnih
programov kot upravičenci pretežno sodelovale občine, regionalne
razvojne agencije, raziskovalni inštituti, nevladne organizacije,
zbornice, zavodi, agencije in društva. Ti programi predstavljajo tudi
pomembno priložnost za čezmejno sodelovanje predstavnikov manjšin in
narodnih skupnosti.
8.
Skupne strukture upravljanja in nadzora
S čezmejnimi programi sodelovanja upravljajo skupna programska telesa
v imenu vseh držav članic v programu. Skupna programska telesa so:
- odbor za programiranje, sestavljen iz predstavnikov držav članic, ki
v fazi programiranja usmerjajo in potrjujejo pripravo programov
sodelovanja, dokler ni ustanovljen nadzorni odbor po odobritvi
programov sodelovanja s strani Evropske komisije.
- organ upravljanja, ki upravlja celoten program v imenu vseh držav
članic v programu in podpisuje pogodbe za sredstva iz ESRR z vodilnim
partnerjem;
- skupni sekretariat, ki opravlja strokovno-tehnične naloge za vodenje
programa skladno z navodili organa upravljanja in skupnega nadzornega
odbora ter vodi javne razpise in spremlja izvajanje projektov in
programa; praviloma je nameščen pri organu upravljanja in zaposluje
mednaroden tim strokovnjakov;
- organ za potrjevanje je odgovoren za potrjevanje izdatkov, upravlja
s sredstvi iz ESRR programa, opravlja izplačila vodilnim partnerjem
ter skrbi za predložitev zahtevkov za plačilo Evropski komisiji;
- revizijski organ opravlja sistemske revizije in vzorčne revizije
operacij v sodelovanju s skupino revizorjev, v katero imenujejo svoje
predstavnike države članice v programu;
- nadzorni odbor usmerja in nadzira izvajanje programa ter odloča o
dodeljevanju sredstev iz ESRR izbranim projektom; države članice v
programu imenujejo svoje predstavnike v nadzorni odbor, odločanje
poteka praviloma s soglasjem in po načelu ena država je en glas.
8.
Cilj in upravičenci v programih čezmejnega sodelovanja
Cilj čezmejnega sodelovanja je reševanje skupnih izzivov, ki se skupaj
opredelijo v obmejnih regijah v sklopu spodbujanja celostnega
regionalnega razvoja med sosednjimi regijami.
Prevladujoči upravičenci v programih bodo med drugimi: regionalni in
lokalni javni organi, mala in srednja podjetja, univerze in druge
raziskovalne institucije, inkubatorji, tehnološki parki, nevladne
organizacije, institucije s področja varstva okolja, naravne in
kulturne dediščine in učinkovite rabe energije.
8.
Zaključek – uspešne prijave na razpise za EU sredstva
Za zaključek še nekaj besed o prijavah na razpis za EU sredstva.
Uspešne prijave na razpise za EU sredstva zahtevajo precej vloženega
truda in veliko znanja, imajo pa nekatere skupne podobnosti. Nekatere
skupne značilnosti uspešnih prijav:
*
kreativna ideja
*
dobra predstavitev ideje
*
kooperativno sodelovanje partnerjev v projektu
*
dobro poznavanje prakse in zakonodaje
Pomembni elementi, ki še dodatno vplivajo na uspešnost prijave so:
*
vključenost občine
*
izkušnje pri pripravljanju razpisov
*
lokalna iniciativa s strani prebivalcev vključenih v projekt
*
kritična masa finančnih sredstev in usposobljenih kadrov, ki jo
lahko zagotovimo s čezmejnim sodelovanjem
Uspešni čezmejni projekti veliko pripomorejo k uveljavljanju in k
razpoznavnosti slovenskih manjšin v zamejstvu, poleg tega pa krepijo
gospodarski temelj naših manjšin in omogočajo nova delovna mesta za
pripadnike slovenskih avtohtonih skupnosti. Takšni projekti pogosto
pripomorejo tudi k promociji Slovenije v državi kjer se projekti
izvajajo.