Problematika Reševalstva Iz Vode Z Vidika Reševalca Iz Vode

problematika reševalstva iz vode z vidika reševalca iz vode ter predlogi zveze reševalcev iz vode slovenije predstavitev problematike:

Problematika reševalstva iz vode z vidika reševalca iz vode ter
predlogi Zveze Reševalcev iz Vode Slovenije
Predstavitev problematike:
V Sloveniji in še ponekod, predvsem v Evropskih državah je reševanje
iz vode razpršeno med več državnih in zasebnih organizacij. V teh
državah je sodelovanje med reševalci slabše, tudi tekmovalnost je
negativna, saj se med seboj borijo za boljše plačilo in ne za več
znanja in večjo uspešnost. Tekmovalno reševanje iz vode v teh državah
ne deluje ali pa je popolnoma ločeno od osnovnega reševanja iz vode.
Zgoraj opisan problem je največji problem slovenskega reševalstva.
Povezovanje reševalcev in povečanje tekmovalnosti bo prineslo
kvalitetne, sposobne in dobro usposobljene reševalce. S tekmovalnimi
projekti bi spodbujali reševalce k ohranjanju telesnih sposobnosti,
kar je v večini primerov velik problem v reševalstvu v Sloveniji. V
sloveniji tekmovalnega načina nadgrajevanja znanja ne poznamo, prav
tako ne poznamo drugačnega nadgrajevanja znanja reševalcev. Z
vsakoletnim preverjanjem znanja in sposobnosti bi pripomogli k
kvaliteti reševalstva, poleg tega pa bi s tekmovalnimi dejavnostmi
pripomogli k boljši usposobljenosti in s tem tudi k dvigu standarda
reševalstva v Sloveniji. S tem bi dobili bolj usposobljene, bolj
sposobne in zaneslivejše reševalce iz vode. Uvedba državnih
vsakoletnih tekmovanj v znanju reševalstva in tehnik plavanja bi
povečala tekmovalnost med reševalci in posledično »boj« za znanje in
usposobljenost. S tem bi pripomogli k kvaliteti reševalcev iz vode,
njihovi usposobljenosti in znanju. Državne reprezentance reševalcev iz
vode, naj bi bile sestavljene iz aktivnih reševalcev iz vode, z
znanjem in izkušnjami, ki bi zastopali državne vrste na mednarodni
ravni. Za to bi bilo potrebno uvesti mednarodne norme in mednarodne
standarde v izobraževanje reševalcev, ter pri izobraževanju posnemati
mednarodna oziroma svetovna reševalska izobraževanja (primer:
Avstrija, Nemčija, ZDA, Finska,...). Poleg tega je potrebno podpirati
uvedbo vodnega skuterja z reševalnim akijem na slovenski obali, kar bo
pripomoglo k hitrejšemu ukrepanju. Slovensko reševalstvo bi se sčasoma
lahko oblikovalo v močnejšo zvezo po zgledu evropskih držav in ZDA.
Kot vemo, večina ljudi ni seznanjena z nevarnostmi v vodi, prav tako
pa ne znajo in niso sposobni reagirati v primeru nesreče ali poškodbe.
Izobraževanje ljudi vseh starosti bi pripomoglo k zmanjšanju števila
nesreč, ter skrajšalo čas, ki je potreben za ukrepanje v primeru
nesreče. Veliko bi k tem pripomoglo izobraževanje otrok (v primeru
športnih dni, kampov in poletnih kolonij, kateri naj bi vključevali
predstavitev dela reševalcev iz vode, predstavitev prve pomoči, osnove
plavanja, ipd.). Na plažah in kopališčih bi k temu pripomogla
postavitev opozoril in navodil ravnanja v primeru nesreč, obveščanje
reševalcev ipd. V Sloveniji so nazivi reševalcev iz vode drugačni od
mednarodnih nazivov. Pri nas poznamo nazive po licencah. Pri tem bi
lahko spremenili nazive po mednarodnih standardih ( Junior Lifesaver,
Lifesaver, Pool Lifeguard, Inland Open Water Lifeguard, ....), ter s
tem razčlenili reševalce na kategorije. Podobno razčlenitev ima
vojska, v kateri poznamo t.i. čine. Prav takšno vrsto nazivov bi bilo
možno uvesti v reševalstvo. Z opravljenim usposabljanjem in izpitom bi
reševalec pridobil osnovni naziv reševalca (na bazenu/ na plaži). Z
nadaljnim usposabljanjem, izpopolnjevanjem znanja in sposobnostmi, z
izkušnjami in dejanji pa bi imel reševalec možnost pridobitve višjega
naziva (oz. »čina«/ »medalje«).
Predlogi za dopolnitev pravilnika o reševalcih iz vode
2.člen
(psihofizične sposobnosti)
(2) Preizkus iz znanja plavanja in plavalnih sposobnosti opravi tisti
kandidat za reševalca iz vode, ki plava 400m v času največ osmih minut
in trideset sekund, pod vodo na razdalji 20m in na mestu z dvignjenimi
rokami s komolci nad vodo najmanj eno minuto.
3.člen
(programi usposabljanja)
*
Reševalci iz vode in osebe, usposobljene za reševanje iz vode se
usposobijo po programih usposabljanja za reševanje iz vode (v
nadaljnjem besedilu: programi usposabljanja), ki jih predpiše
minister, pristojen za varstvo pred naravnimi in drugimi
nesrečami, in sicer za:
- program A za reševalce iz vode na bazenskih kopališčih, ki se
deli na modul A1 program za bazene z globino do 1,35 m in modul A2
program za bazene z globino vode nad 1,35 m;
- program B za reševalce iz vode na naravnih kopališčih;
- program C za reševalce iz vode na divjih vodah;
- program D usposabljanja za reševanje iz vode (po različnih
modulih oziroma vrstah sil za zaščito, reševanje in pomoč).
(3) Diplomantom univerzitetnega programa Fakultete za šport in
študentom tega programa, ki so že opravili izpit iz predmetov plavanje
ter teorija in metodika plavanja z izbranimi vodnimi aktivnostmi, se
priznajo določene vsebine programa za usposabljanje reševalcev iz
vode. Vsebine iz programa usposabljanja, ki jih morajo še opraviti,
določi Uprava Republike Slovenije za zaščito in reševanje (v
nadaljnjem besedilu: uprava) v dogovoru s Fakulteto za šport.
Besedilo 1. točke , 1.alineje, 3. člena se spremeni v:
program L za pomočnika (redar) reševalca iz vode na bazenskih
kopališčih A1 program za bazene z globino do 1,35 m
program A za reševalce iz vode na bazenskih kopališčih, A2 program za
bazene z globino vode nad 1,35 m
Besedilo 3. točke 3. člena se briše , zaradi spreminjanja smernic
reševanja iz vode in obnove znanja.
4.člen
(preizkus usposobljenosti)
(3) K izpitu se lahko prijavi tudi kandidat, ki se ni udeležil
usposabljanja, če predhodno opravi predpisan zdravniški pregled iz
druge alinee prvega odstavka 2. člena tega pravilnika.
Besedilo 3. točke 4.člena se zaradi novosti, predvsem zaradi natančne
izvedbe akcije z vodno reševalno desko in osvobodilnih prijemov pri
samoreševanju, črta in nadomesti z naslednjim:
-K izpitu se lahko prijavijo samo kandidati, ki so se udeležili
usposabljanja reševalcev iz vode.
Pri 5. točki 4. člena predlagamo, da se doda vsakoletni seminar za
nudenje prve pomoči, saj je le ta nujna za profesionalno pomoč
poškodovancem. Seminar mora biti obvezen za vse programe (A,B,C,D).
Seminar se izvede enkrat letno in traja najmanj devet šolskih ur z
predavatelji iz nujne medicinske pomoči v sodelovanju z inštruktorji
za reševalce iz vode, s poudarkom na celoten postopek, od prepoznave
negibnega v vodi do prihoda nujne medicinske pomoči NMP. Po izkušnjah
so take simulacije dobrodošle za tekoča in pravilno izpeljana
reševanja in večjo samozavest reševalcev iz vode.
5.člen
(prijava k preizkusu usposobljenosti)
(1) Kandidat vloži prijavo na preizkus usposobljenosti na upravo.
(2) Prijava vsebuje ime in priimek, datum in kraj rojstva, naslov
stalnega oziroma začasnega bivališča, podatke o izobrazbi, podatke o
opravljenem preizkusu usposobljenosti za dajanje prve pomoči ter
navedbo programa, za katerega se želi usposobiti.
(3) Kandidat priloži tudi potrdilo o opravljenem zdravniškem pregledu.
Kandidata lahko na preizkus prijavi samo pooblaščeni izvajalec
usposabljanja, kateri tudi zagotavlja vse potrebne dokumente za
prijavo najmanj sedem dni pred izpitom.
9.člen
(izvajanje usposabljanja)
V besedilu 4. točke 9. Člena predlagamo podčrtano:
Praktični del programov usposabljanja po programih A,B,C in D lahko
izvajajo v skladu z drugim odstavkom tega člena osebe, ki imajo
najmanj srednjo strokovno izobrazbo, izpit za reševalca iz vode po
programu, ki ga izvajajo, ter najmanj deset let izkušenj kot reševalec
iz vode. Pred izpitno komisijo se izkažejo usposobljeni za
inštruktorje z obvladovanjem vseh veščin za kvalitetno in popolno
usposabljanje kandidatov. Podeli se jim naziv inštruktor, kateri se
vpiše v izkaznico reševalca iz vode.
*
Po vzoru in dobri praksi iz tujine in zaradi večje prepoznavnosti,
še posebno tujih gostov predlagamo spremembo barv uniforme za
reševalca iz vode. in sicer :
Majica – rumena barva z dodanim napisom na hrbtnem delu nad znakom
reševalca iz vode
>> LIFEGUARD <<
Kratke hlače – rdeča barva z dodanim napisom nad znakom reševalca iz
vode
>> LIFEGUARD <<
*
Ostala oprema – rdeča barva
*
Predlog za uvedbo vodnega skuterja z reševalnim akijem na
slovenski obali,
*
Predlagamo tudi boljše in intenzivnejše sodelovanje z
inšpekcijskimi službami, saj delodajalci velikokrat kršijo
zakonodajo in s tem škodijo reševalcem in sami varnosti na
kopališčih.