Z A K O N O VOLITVAH V DRŽAVNI

z a k o n o volitvah v državni zbor (zvdz-upb1) predlogi sprememb i. splošne določbe 1. člen poslanci državnega zbora se vo

Z A K O N
O VOLITVAH V DRŽAVNI ZBOR
(ZVDZ-UPB1)
PREDLOGI SPREMEMB
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
Poslanci državnega zbora se volijo na podlagi splošne in enake volilne
pravice na svobodnih in neposrednih volitvah s tajnim glasovanjem.
2. člen
Poslanci se volijo po volilnih enotah.
Poslanci se volijo po načelu, da se en poslanec voli na približno
enako število prebivalcev, in po načelu, da so v državnem zboru
sorazmerno zastopani politični interesi.
Italijanska in madžarska narodna skupnost volita v državni zbor vsaka
po enega poslanca.
3. člen
Kolikor ta zakon nima posebnih določb za volitve poslancev italijanske
oziroma madžarske narodne skupnosti, se za te volitve smiselno
uporabljajo določbe tega zakona, ki veljajo za volitve drugih
poslancev.
4. člen
Roki po tem zakonu tečejo ne glede na nedelje, državne praznike in
druge dela proste dneve.
Vloge, ki so po tem zakonu vezane na roke, se vlagajo neposredno pri
pristojnih organih.
5. člen
Javna volilna propaganda se mora končati najkasneje 24 ur pred dnem
glasovanja.
6. člen
Stroški za izvedbo volitev se krijejo iz proračuna Republike
Slovenije.
Šteje se, da so sredstva za izvedbo volitev v smislu zakonov, ki
urejajo javne finance in javna naročila, zagotovljena z dnem, ki je z
razpisom volitev določen kot dan, s katerim začnejo teči roki za
volilna opravila.
Javna naročila, potrebna za izvedbo volitev, se pri rednih volitvah
lahko začnejo še pred dnem razpisa volitev.
Če zaradi rokov, ki jih zahteva izvedba volitev, ni mogoče spoštovati
rokov, določenih z zakonom, ki ureja javna naročila, se javno naročilo
odda po postopku s pogajanji brez predhodne objave.
II. VOLILNA PRAVICA
7. člen
Pravico voliti in biti voljen za poslanca ima državljan Republike
Slovenije, ki je na dan glasovanja dopolnil osemnajst let starosti.
Ne glede na določbo prejšnjega odstavka pravice voliti in biti voljen
nima državljan Republike Slovenije, ki je dopolnil osemnajst let
starosti, pa mu je bila zaradi duševne bolezni, zaostalosti ali
prizadetosti popolnoma odvzeta poslovna sposobnost ali podaljšana
roditeljska pravica staršev ali drugih oseb čez njegovo polnoletnost
ter ni sposoben razumeti pomena, namena in učinkov volitev.
Sodišče v postopku za odvzem poslovne sposobnosti ali podaljšanje
roditeljske pravice čez polnoletnost posebej odloči o odvzemu pravice
voliti in biti voljen.
Pravico voliti uresničuje volivec v volilni enoti, v kateri ima stalno
prebivališče.
Volivec, ki nima stalnega prebivališča v Republiki Sloveniji,
uresničuje pravico voliti v volilni enoti, v kateri je imel zadnje
stalno prebivališče sam ali eden od staršev. Če tega ni mogoče
ugotoviti, volivec sam odloči, v kateri volilni enoti in volilnem
okraju bo uresničeval volilno pravico.
8a. člen (predlog spremembe zakona)
Udeležba na volitvah je obvezna.
8. člen
Pravico voliti in biti voljen za poslanca italijanske oziroma
madžarske narodne skupnosti imajo pripadniki teh narodnih skupnosti,
ki imajo volilno pravico.
9. člen
Volivci glasujejo osebno. Nihče ne more glasovati po pooblaščencu.
Glasuje se tajno z glasovnicami.
Osebi, ki je vpisana v volilni imenik, se ne sme odvzeti glasovalne
pravice in tudi ne preprečiti glasovanja.
10. člen
Volivcu morata biti zagotovljeni svoboda in tajnost glasovanja.
Nihče ne sme biti klican na odgovornost zaradi glasovanja, niti se ne
sme od njega zahtevati, naj pove, ali je glasoval, kako je glasoval
oziroma zakaj ni glasoval.
10. člen (predlog spremembe)
Volivcu morata biti zagotovljeni svoboda in tajnost glasovanja.
Od volivca se ne sme zahtevati naj pove kako je glasoval.
11. člen
Evidenco volilne pravice ureja zakon.
IX. GLASOVANJE NA VOLIŠČIH
1. Organizacija in delo na volišču
63. člen
Volišča določi okrajna volilna komisija.
Volišča imajo zaporedno številko.
64. člen
Za vsako volišče se določi poseben prostor. Prostor, kjer se glasuje,
mora biti urejen tako, da je zagotovljeno tajno izpolnjevanje
glasovnice. Volišče mora biti opremljeno na način, ki preprečuje
opazovanje volivca pri izpolnjevanju glasovnice.
Za volišče se šteje zgradba, v kateri se glasuje, dvorišče te zgradbe
in določen prostor okrog zgradbe.
Volilne komisije pripravijo pravočasno za vsa volišča, ki so jih
določile, potrebno število prosojnih glasovalnih skrinjic, tiskane
glasovnice in drugo volilno gradivo.
Na volišču je treba razobesiti razglase s seznami list kandidatov, o
katerih se glasuje.
65. člen
Na dan glasovanja je prepovedana vsaka agitacija na volišču.
66. člen
Na dan pred volitvami se zberejo predsednik in člani volilnega odbora
v prostoru, kjer se bo glasovalo, in zagotovijo, da je prostor
primerno urejen za izvedbo glasovanja ter prevzamejo potrebno število
glasovalnih skrinjic in glasovnic, overjen volilni imenik za območje
volišča, razglase in drugo, kar je potrebno za izvedbo glasovanja na
volišču.
Volilni material iz prejšnjega odstavka lahko predsednik in člani
volilnega odbora prevzamejo tudi najkasneje pol ure pred pričetkom
glasovanja.
O prevzemu volišča in volilnega gradiva iz prvega odstavka tega člena
napravi volilni odbor zapisnik, ki ga podpišejo vsi člani in
predsednik volilnega odbora.
67. člen
Najkasneje pol ure pred začetkom glasovanja se zberejo predsednik in
člani volilnega odbora v prostoru, kjer se glasuje in pregledajo, če
je prostor v enakem stanju, kot so ga zapustili na dan pred volitvami,
in če je volilni material v enakem stanju, kot na dan pred
glasovanjem, zlasti pri tem preverijo, če je volilna skrinjica prazna.
O tem se sestavi zapisnik, ki ga podpišejo predsednik in člani
volilnega odbora.
2. Glasovanje
68. člen
Glasovanje traja nepretrgoma od 7. do 19. ure. Volišče, na katerem so
glasovali vsi v volilni imenik vpisani volivci, se lahko zapre že pred
19. uro.
Volilni odbori lahko v sporazumu z okrajno volilno komisijo določijo,
da se glasovanje konča po 19. uri, če je to potrebno, da se omogoči
glasovanje volivcem, ki sicer ne bi mogli glasovati. O tem, da se bo
glasovanje na volišču končalo po 19. uri, mora okrajna volilna
komisija obvestiti predstavnike list kandidatov takoj, ko je bila
sprejeta takšna odločitev.
Ne glede na določbo drugega odstavka tega člena se glasovanje ne more
začeti pred 4. uro in ne končati po 23. uri.
69. člen
Volivci, ki so na dan glasovanja odsotni, lahko glasujejo pred tem
dnem, vendar pa ne prej kot pet dni pred dnem glasovanja in ne kasneje
kot dva dni pred dnem glasovanja. Glasovanje se opravi na posebnem
volišču na sedežu okrajne volilne komisije.
Glasovanje vodi volilni odbor, ki ga okrajna volilna komisija imenuje
na način, določen v 41. členu tega zakona.
Po vsakokratnem zaključku predčasnega glasovanja se volilne skrinjice
in drug volilni material zapečatijo; odpečatijo se ob vsakokratnem
nadaljevanju predčasnega glasovanja in pred ugotavljanjem izida
glasovanja. Državna volilna komisija določi enotne standarde varovanja
volilnih skrinjic in drugega volilnega gradiva v času od predčasnega
glasovanja do ugotavljanja izida glasovanja.
70. člen
Okrajna volilna komisija obvesti volivce o dnevu glasovanja in o
volišču, na katerem so vpisani v volilni imenik.
71. člen
Volivec glasuje osebno na volišču, na katerem je vpisan v volilni
imenik.
Volivec najprej pove svoj priimek in rojstno ime, po potrebi pa tudi
svoje prebivališče.
Predsednik ali član volilnega odbora ugotovi istovetnost volivca z
osebnim dokumentom ali na drug način. Istovetnost se lahko ugotovi na
podlagi vsakega osebnega dokumenta, ki izkazuje osebne podatke
volivca.
Nato predsednik ali član volilnega odbora obkroži zaporedno številko
pred imenom volivca v volilnem imeniku, volivec pa se podpiše v za to
namenjen prostor v volilnem imeniku. Predsednik ali član volilnega
odbora preveri, ali se je volivec podpisal na pravo mesto in mu izroči
glasovnico. Volivcu se izroči glasovnica tudi, če se ne more ali noče
podpisati. Če se ne more podpisati zaradi telesne hibe ali drugega
razloga ali če se noče podpisati, volilni odbor to posebej označi v
volilnem imeniku. Predsednik ali član volilnega odbora volivcu na
njegovo zahtevo da pojasnilo o tehničnih vidikih glasovanja.
Če kdo pomotoma ni vpisan v volilni imenik, glasuje na podlagi
potrdila pristojnega organa, da je vpisan kot volivec za območje
volišča, na katerem želi glasovati. To se vpiše v zapisnik; potrdilo
se priloži zapisniku.
72. člen
Volilni odbor ne sme odreči glasovanja nikomur, ki je vpisan v volilni
imenik za to volišče, in tudi ne osebam, ki so se izkazale s potrdili.
Če ima član volilnega odbora glede posameznih volivcev, ki hočejo
glasovati, kakšno pripombo, se ta vpiše v zapisnik.
Če hoče glasovati oseba, katere ime je v volilnem imeniku že obkroženo
in pri njenem imenu že obstaja podpis volivca, oziroma je v rubriki
opombe označba o drugem načinu glasovanja, se njeno osebno ime,
prebivališče in njena morebitna izjava vpišejo v zapisnik, glasovati
pa ji volilni odbor ne dovoli.
73. člen
Glasovanje se opravi z glasovnico.
Glasovnica za glasovanje o kandidatih v volilnih okrajih vsebuje:
– oznako volilne enote,
– oznako volilnega okraja,
– zaporedne številke in imena list kandidatov po vrstnem redu iz
seznama list kandidatov ter priimke in imena kandidatov, o katerih se
glasuje v volilnem okraju,
– navodilo o načinu glasovanja.
Volivec lahko glasuje samo za enega kandidata. Volivec glasuje tako,
da na glasovnici obkroži zaporedno številko pred priimkom in imenom
kandidata, za katerega glasuje.
74. člen
Glasovnica za glasovanje o kandidatih za poslanca italijanske oziroma
madžarske narodne skupnosti vsebuje:
– oznako volilne enote,
– priimke in imena kandidatov po vrstnem redu iz seznama kandidatov,
– navodilo o načinu glasovanja.
Volivec glasuje tako, da pred priimki in imeni kandidatov označi
prednostni vrstni red kandidatov s številkami od 1 naprej.
75. člen
Ko volivec izpolni glasovnico, jo odda v glasovalno skrinjico in odide
z volišča.
76. člen
Neizpolnjena glasovnica in glasovnica, na kateri ni mogoče ugotoviti,
za katerega kandidata je volivec glasoval, sta neveljavni.
Glasovnica je veljavna, če je volivec glasoval na drugačen način, kot
je določeno v 73. in 74. členu tega zakona, pa je iz nje jasno
razvidno, za katerega kandidata je glasoval.
77. člen
Ves čas glasovanja morajo biti navzoči vsi člani volilnega odbora
oziroma njihovi namestniki.
Ves čas glasovanja so lahko navzoči zaupniki posameznih list
kandidatov.
Lista kandidatov ima lahko največ po enega zaupnika na volišču.
Okrajna volilna komisija izda zaupniku potrdilo, s katerim se izkaže
pri volilnem odboru.
78. člen
Predsednik volilnega odbora skrbi s pomočjo članov odbora za red in
mir na volišču. Če je treba, lahko zahteva pomoč policije. Dokler so
policisti na volišču, so pod njegovim vodstvom in je glasovanje
prekinjeno.
Predsednik volilnega odbora lahko vsakogar, ki moti red na volišču,
odstrani z volišča, kar se vpiše v zapisnik. O odstranitvi zaupnika
odloči volilni odbor.
Nihče ne sme priti na volišče z orožjem ali nevarnim orodjem, razen
policistov v primeru iz prvega odstavka tega člena.
Če je to potrebno zaradi nemotenega glasovanja, lahko predsednik
volilnega odbora odredi, da se volivci puščajo na volišče samo v
določenem številu ali posamično.
79. člen
Če volivec zaradi telesne hibe ali zato, ker je nepismen, ne bi mogel
glasovati tako, kot je določeno v tem zakonu, ima pravico pripeljati s
seboj osebo, ki mu pomaga izpolniti oziroma oddati glasovnico. O tem
odloči volilni odbor in vpiše to v zapisnik.
79.a člen
Okrajna volilna komisija za območje okraja določi najmanj eno volišče,
ki je dostopno invalidom. Volivci, ki želijo glasovati na tem volišču,
morajo to svojo namero sporočiti okrajni volilni komisiji najpozneje
tri dni pred dnem glasovanja. Na tem volišču lahko volilna komisija
omogoči glasovanje s posebej prilagojenimi glasovnicami in
glasovalnimi stroji.
Okrajna volilna komisija določi tudi najmanj eno volišče, na katerem
lahko glasujejo volivci, ki nimajo stalnega prebivališča na območju
okraja, če to svojo namero sporočijo okrajni volilni komisiji, na
območju katere so vpisani v volilni imenik, najpozneje tri dni pred
dnem glasovanja.
80. člen
O glasovanju se piše zapisnik, v katerega se vpišejo vsi pomembni
dogodki na volišču.
Na zahtevo vsakega člana volilnega odbora in vsakega zaupnika se
vpišejo v zapisnik posamezne okoliščine, njegovo posebno mnenje in
njegove pripombe k zapisniku. Zapisnik podpišejo predsednik in člani
volilnega odbora.
81. člen
Volivci ne smejo biti vpoklicani na vojaške vaje na dan glasovanja.
Po pošti lahko glasujejo tudi oskrbovanci domov za starejše, ki nimajo
stalnega prebivališča v domu, ter volivci, ki so na zdravljenju v
bolnišnicah, če to sporočijo okrajni volilni komisiji ali volilni
komisiji volilne enote najkasneje deset dni pred dnem glasovanja.
Glasovanje po pošti se opravi pred dnem, ki je določen z razpisom kot
dan glasovanja.
82. člen
Volivci, ki so vpisani v evidenco volilne pravice državljanov
Republike Slovenije, ki nimajo stalnega prebivališča v Republiki
Sloveniji, lahko glasujejo po pošti ali na diplomatsko-konzularnem
predstavništvu Republike Slovenije, če država, v kateri prebivajo,
dopušča tako glasovanje, oziroma če to omogoča meddržavni sporazum.
Tem volivcem se pravočasno pošlje glasovnica s priloženo volilno
karto.
Volivci, ki so na dan glasovanja v tujini, ker tam začasno prebivajo,
lahko glasujejo po pošti ali na diplomatsko konzularnem predstavništvu
Republike Slovenije, če to sporočijo državni volilni komisiji
najkasneje 30 dni pred dnem glasovanja in če država, v kateri
prebivajo, dopušča tako glasovanje, oziroma če to omogoča meddržavni
sporazum.
Če volivec glasuje po pošti, se glasovnica upošteva, če je kuverti z
glasovnico priložena lastnoročno podpisana volilna karta.
Za glasovanje po pošti v tujini in na diplomatsko-konzularnih
predstavništvih Republike Slovenije se smiselno uporabljajo določbe,
ki veljajo za glasovanje v Republiki Sloveniji.
Ne glede na določbe 73. in 74. člena tega zakona se lahko glasovanje
opravi z uradno prazno glasovnico, ki vsebuje oznako volilne enote in
volilnega okraja ter navodilo o načinu glasovanja. Volivec izrazi
svojo voljo tako, da v prostor na glasovnici lastnoročno ali na drug
način vpiše ime in priimek kandidata, za katerega glasuje, ali ime
liste kandidatov, za katero glasuje.
83. člen
Volivci, ki se zaradi bolezni ne morejo osebno zglasiti na volišču, v
katerem so vpisani v volilni imenik, lahko glasujejo pred volilnim
odborom na svojem domu. To morajo sporočiti okrajni volilni komisiji
najkasneje tri dni pred dnem glasovanja.
3. Ugotavljanje izida glasovanja na volišču
84. člen
Ko je glasovanje končano, volilni odbor brez prekinitve začne
ugotavljati izide glasovanja. Najprej prešteje neuporabljene
glasovnice ter jih da v poseben omot in omot zapečati. Nato ugotovi po
volilnem imeniku in po potrdilih skupno število volivcev, ki so
glasovali, odpre glasovalno skrinjico, ugotovi število oddanih
glasovnic, koliko glasovnic je neveljavnih in koliko glasov so dobili
posamezni kandidati.
Pri volitvah poslanca narodne skupnosti ugotovi volilni odbor
prednostni vrstni red kandidatov.
85. člen
O delu volilnega odbora pri ugotavljanju izida glasovanja se sestavi
zapisnik. Vanj se vpiše: koliko je na območju volišča volilnih
upravičencev po volilnem imeniku, koliko volivcev je glasovalo po
volilnem imeniku, koliko jih je glasovalo s potrdilom in koliko jih je
skupno glasovalo po glasovnicah, koliko glasovnic je bilo neveljavnih
in koliko glasov so dobili posamezni kandidati.
V primeru iz drugega odstavka prejšnjega člena se v zapisnik vpiše
prednostni vrstni red kandidatov.
V zapisnik se vpišejo tudi morebitna posebna mnenja in pripombe članov
volilnega odbora in zaupnikov list kandidatov.
Zapisnik podpišejo predsednik in člani volilnega odbora.
86. člen
Predsednik volilnega odbora razglasi izid glasovanja na volišču,
vendar ne pred 19. uro.
Zapisnik o svojem delu in drug volilni material pošlje volilni odbor
okrajni volilni komisiji.
XII. VARSTVO VOLILNE PRAVICE
103. člen
Zaradi nepravilnosti v postopku kandidiranja ima vsak kandidat oziroma
predstavnik liste kandidatov pravico vložiti ugovor pri volilni
komisiji volilne enote. Ugovor se lahko vloži do roka, določenega za
predložitev liste kandidatov.
Volilna komisija volilne enote mora o ugovoru odločiti v postopku
ugotavljanja zakonitosti list kandidatov, najpozneje v 48 urah od
izteka roka za predložitev list kandidatov.
104. člen
Državna volilna komisija lahko razveljavi ali spremeni odločbo volilne
komisije volilne enote, izdano v postopku potrjevanja list kandidatov,
če ugotovi, da je odločba nepravilna ali nezakonita, in sicer
najpozneje do dneva, določenega za objavo list kandidatov.
105. člen
Zoper odločbo volilne komisije, s katero se zavrne lista kandidatov,
zoper odločbo volilne komisije iz drugega odstavka 103. člena tega
zakona ter zoper odločbo državne volilne komisije iz prejšnjega člena
se lahko vloži pritožba na sodišče, pristojno za upravne spore, v 48
urah po prejemu odločbe.
Sodišče mora odločiti o pritožbi najkasneje v 48 urah po prejemu
pritožbe.
Sodišče odloča v senatu treh sodnikov.
Sodišče odloča ob primerni uporabi določb zakona o upravnih sporih.
106. člen
Zaradi nepravilnosti pri delu volilnega odbora oziroma okrajne volilne
komisije pri volitvah ima vsak kandidat, predstavnik liste kandidatov
in vsak volivec pravico vložiti ugovor pri volilni komisiji volilne
enote.
Ugovor se lahko vloži v treh dneh od dneva glasovanja. Volilna
komisija volilne enote mora o ugovoru odločiti v roku 48 ur.
107. člen
Če volilna komisija volilne enote ugotovi takšne nepravilnosti pri
glasovanju na volišču oziroma pri delu volilnega odbora, ki so ali bi
lahko bistveno vplivale na izid volitev, razveljavi glasovanje na
volišču ter odredi ponovne volitve v obsegu, v katerem je bilo
glasovanje razveljavljeno.
Če volilna komisija volilne enote ugotovi takšne nepravilnosti pri
delu okrajne volilne komisije, ki so ali bi lahko bistveno vplivale na
izid volitev, sama ugotovi izid volitev v volilnem okraju.
108. člen
Če državna volilna komisija ugotovi takšne nepravilnosti pri delu
volilne komisije volilne enote, ki so ali bi lahko bistveno vplivale
na izid volitev, sama ugotovi izid volitev v volilni enoti.
109. člen
Zoper odločitev volilne komisije, ki lahko vpliva na potrditev
poslanskih mandatov, ima vsak kandidat in predstavnik liste kandidatov
pravico do pritožbe na državni zbor. Pritožba se lahko vloži
najkasneje do prve seje državnega zbora, pritožba, ki se nanaša na
naknadne ali ponovne volitve, pa najkasneje 15 dni od dneva teh
volitev. Državni zbor odloča o pritožbi ob potrditvi poslanskih
mandatov.
XIII. KAZENSKE DOLOČBE
110. člen
Z globo najmanj 125,12 EUR se kaznuje za prekršek:
1. kdor ravna v nasprotju s 5. členom tega zakona,
2. kdor agitira na volišču (65. člen),
3. kdor potem, ko je glasoval, na opomin predsednika volilnega odbora
noče oditi z volišča (75. člen),
4. kdor moti red na volišču (78. člen).
Z globo najmanj 208,65 EUR se kaznuje za prekršek, kdor v nasprotju z
78. členom tega zakona pride na volišče z orožjem ali nevarnim orodjem
ali kdor brez naročila predsednika volilnega odbora ukaže, da se
pripelje na volišče oborožena sila ali jo pripelje sam.
Z globo najmanj 834,86 EUR se kaznuje pravna oseba, samostojni
podjetnik posameznik ali posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost,
ki ravna v nasprotju s 5. členom tega zakona.
Z globo najmanj 208,65 EUR se kaznuje odgovorna oseba pravne osebe,
samostojnega podjetnika posameznika ali posameznika, ki samostojno
opravlja dejavnost, ki ravna v nasprotju s 5. členom tega zakona.
Naloge prekrškovnega organa za kršitve iz 75. in 78. člena tega zakona
opravlja Policija, za kršitve iz 5. in 65. člena tega zakona pa
ministrstvo, pristojno za notranje zadeve.
110. člen (predlog dopolnitve 110. člena)
Z globo 50 EUR se kaznuje državljana, ki se v nasprotju z zakonom ne
udeleži volitev.