povzetek zemljiške knjige ------------------------- zemljiškoknjižna načela ----------------------- 1. načelo zakonito

POVZETEK ZEMLJIŠKE KNJIGE
-------------------------
ZEMLJIŠKOKNJIŽNA NAČELA
-----------------------
1.
Načelo zakonitosti (legalitete) = zemljiško knjigo vodi sodišče,
ki ga določa zakon (postopek temelji na nepravdnem) in v zemljiško
knjigo se vpisujejo le pravice, ki so po zakonu določene. ZK
sodišče opravi vpis, če so zanj izpolnjeni z zakonom določeni
pogoji. ZK sodišče pri odločanju o vpisih ne preverja
materialnopravnih, temveč samo formalnopravne pogoje za vpis.
Drugi vidik načela pa se nanaša na vrste in vsebine vpisov -
vpisujejo se samo podatki o pravicah in pravnih dejstvih, za
katere tako določa zakon.
2.
Načelo javnosti oz. formalno publicitetno načelo= podatki iz
glavne knjige in registrov so javni. Načelo javnosti se uresničuje
z možnostjo vpogleda v stanje vpisov v ZK in pridobivanja
podatkov. Vsi vpisani podatki v glavni knjigi ZK so javni in jih
sme vsakdo pregledati, prepisovati ali zahtevati, da mu
zemljiškoknjižno sodišče izda overjen izpisek iz ZK
Dostop do zbirke listin je omejen - treba je izkazati upravičen
interes
3.
Načelo zaupanja = kdor v pravnem prometu pošteno ravna in se
zanese na podatke o pravicah, vpisanih v ZK, zaradi tega ne sme
trpeti škodljivih posledic
*
pozitivni učinek načela se pokaže v tem, da na nepremičnini
obstaja samo pravica, ki je vpisana, negativni učinek pa nam pove,
da pravica, ki ni vpisana ne obstaja.
*
bistvena razlika med materialnim publicitetnim in načelom zaupanja
je, da se publiciteta nanaša na celotno stanje vpisov v ZK, načelo
zaupanja pa samo na stanje vpisa pravic. Zato so močnejši tudi
učinki načela zaupanja. Načelo s poz. in neg. učinkom deluje v
korist dobroverne osebe kot neizpodbitna domneva. Ne gre le za
poznavanje pravic, ampak tudi za učinke pravnih dejanj, ki jih
stranka, ki zaupa ZK stanju opravi v pravnem prometu. Kdor izpolni
pogoje za vpis pravice oz. pravnega dejstva v ZK v svojo korist in
tega vpisa ne predlaga, nosi sam škodljive posledice takšne
opustitve.
Primer: kupim parcelo - s priposestvovanjem je nastala služnost, ki ni
vpisana → dobim neobremenjeno parcelo.
4.
Načelo publicitete = obstajajo le tiste pravice, ki so v zemljiško
knjigo vpisane. Domneva se, da vsakdo pozna vse podatke iz
zemljiške knjige.
*
pozitivni publicitetni učinek: bistvo je v vzpostavljanju pravne
domneve, da je vsakomur v pravnem prometu znano stanje vpisov
glede pravic in pravnih dejstev, kakor je evidentirano v ZK.
Opustitev pregleda je breme tistega, ki je pregled opustil.
Domneva o poznavanju zemljiškoknjižnega stanja se šteje za
izpodbojno domnevo.
*
Vpisi pravic in pravnih dejstev v ZK učinkujejo od trenutka, ko je
zemljiškoknjižno sodišče prejelo predlog za vpis oz. ko je prejelo
listino, na podlagi katere o vpisu odloča po uradni dolžnosti.
Funkcija plombe je opozarjanje na zemljiškoknjižni postopek vpisa,
ki je v teku. Načelo publicitete se nanaša tudi na plombo.
*
Negativni publicitetni učinek: če pravica ali pravno dejstvo, za
katero zakon določa, da se vpisuje v ZK, v ZK ni vpisano, se
šteje, da tretji za to ni vedel, če se ne dokaže drugače. Ustvarja
izpodbojno domnevo nepoznavanja pravice ali pravnega dejstva.
5.
Načelo obveznosti uporabe zemljiške knjige = v pravnih razmerjih
glede nepremičnin moramo nujno uporabljati zemljiško knjigo.
6.
Načelo konstitutivnosti vpisa = pomeni, da se pravica na
nepremičnini pridobi oz. preneha z vpisom v ZK. Načelo
konstitutivnosti oz. načelo oblikovalnega učinka vpisa je
poudarjeno pri pridobitvi in prenehanju stvarnih pravic.
Oblikovalni učinek vpisa je določen kot pravilo in le v primerih,
ki jih določa zakon, lahko stvarna pravica nastane oz. preneha
zunajknjižno. Vpis v ZK je obvezen pogoj za pridobitev stvarnih
pravic na podlagi pravnega posla, v nekaterih primerih pa tudi na
podlagi sodne odločbe.
Vpisi, ki zapisujejo že nastalo pravico imajo so deklaratorni.
7.
Načelo vrstnega reda = vloge za vpis v zemljiško knjigo se
vpisujejo po kronološkem redu, kot prispejo na sodišče.
*
Izraža staro pravilo prior tempore, potior iure. Zemljiškoknjižno
sodišče odloča o vpisih in opravlja vpise po vrstnem redu, ki se
določi po trenutku, ko je sodišče prejelo predlog za vpis oz. ko
je prejelo listino, na podlagi katere o vpisu odloča po uradni
dolžnosti. Če med seboj konkurira več spisov ima prednost tisti,
ki je bil prvi vložen na ZK sodišču. Kdaj je bil sklenjen pravni
posel, ki je podlaga za nastanek pravice oz. kdaj je bilo izdano
ZK dovolilo načeloma ni pomembno.
*
Vrstni red vpisane pravice se lahko spremeni samo pod pogoji,
določenimi s tem zakonom.
Primer: Lastnik nepremičnine ustanovi več hipotek za zavarovanje
različnih terjatev. Med hipotekarnimi upniki ne bo imel prednosti
tisti, ki je prvi sklenil kreditno pogodbo oz. pridobil ZK dovolilo za
vpis hipoteke. Prednost ima tisti hipotekarni upnik, ki je prvi
predlagal vpis svoje pravice v ZK. Odločilen je trenutek začetka ZK
postopka.
8.
Načelo pravnega prednika .
*
zagotavlja verigo pravnih nasledstev pri prenosu LP in
ustanavljanju drugih pravic na nepremič ninah. Zemljiškoknjižno
dovolilo za vknjižbo pravice lahko izda samo tisti, ki je vpisan
kot imetnik pravice v ZK.
*
Vpisi so dovoljeni proti osebi, proti kateri učinkuje listina, ki
je podlaga za vpis in ki je v ZK vpisana kot imetnik pravice, na
katero se vpis nanaša.
*
Načelo temelji na tem, da nekdo, ki ni kot imetnik te pravice
vpisan v ZK, nima razpolagalne moči za prenos, spremembo, ali
ukinitev knjižne pravice.
VPISI V ZEMLJIŠKO KNJIGO
Zemljiškoknjižni postopek je nepravdni postopek in ga vodi
zemljiškoknjižno sodišče.
GLAVNA KNJIGA IN ZBIRKA LISTIN
Sestavine zemljiške knjige so:
1.
glavna knjiga - za vsako k.o. posebej
2.
zbirka listin - vsak vpis v z.k. temelji na določeni listini v
pisni obliki, te listine se nabirajo kronološko
3.
pomožni registri:
*
imenski register - vsebuje imena lastnikov parcel
*
parcelni register - v njem so zapisane parcele in ob njih
lastniki
Osnovna enota v ZK je zemljiškoknjižni vložek.
PRAVICE, KI SE VPISUJEJO V ZK KNJIGO
V ZK se vpisujejo:
*
vse stvarne pravice na nepremičnini
*
lastninska pravica
*
hipoteka
*
stvarna služnost (užitek, stanovanje, raba)
*
zemljiški dolg
*
stvarno breme
*
stavbna pravica
*
obligacijske pravice, katerih predmet je nepremičnina
*
prepoved obremenitve in odtujitve
*
zakupna in najemna pravica
*
predkupna oz. odkupna pravica
*
pravica uporabe javnega dobra
*
druge pravice za katere zakon tako določa.
V ZK se vpisujejo vse stvarne pravice in nekatere obligacijske pravice.
Razlika je v tem, da ima:
*
vpis stvarne pravice konstitutiven značaj
*
vpis obligacijske pravice deklaratoren značaj - pravica obstaja že
prej, vendar dobi z vpisom učinke erga omnes.
Poznamo:
1.
glavne vpise
*
vknjižba
*
predznamba
*
zaznamba
2.
pomožne vpise
*
plomba
*
poočitev
*
vpis
*
izbris
PAZI! → Pogodbene pravice odtujitve in obremenitve ne smemo
zamenjevati s prepovedjo odtujitve in obremenitve, ki nastopi na
podlagi zakona ali odločbe in se zaznamuje v ZK.
VKNJIŽBA
Vknjižba ima lahko konstitutivno ali deklaratorni učinek. Vknjižba ima
konstitutivni učinek, če se nanaša na pridobitev oz. prenehanje
stvarne pravice, ki učinkuje šele z vpisom v ZK. Imetnik, ki je
pravico pridobil zunajknjižno, z vpisom izkaže obstoj svoje pravice
tudi do tretjih oseb. Deklaratorni učinek pa ima pri pridobitvi
stvarnih pravic na podlagi zakona ali odločbe drž. organa ter pri
obligacijskih pravicah, ki se vpisujejo v ZK.
PREDZNAMBA
Predznamba je pogojni vpis v zemljiško knjigo. Pri njej so izpolnjeni
bistveni pogoji za vknjižbo, vendar manjka še en pogoj.
Je glavni vpis, s katerim se doseže pridobitev oz. prenehanje pravice,
ki se vpisuje v ZK in ki učinkuje pod pogojem, da se predznamba
opraviči (uporablja se takrat, ko nimamo listine, ki bi upravičila
vknjižbo).
Predznamba zemljiškega dolga ni dopustna!
Predznamba varuje vrstni red, zato se je z njenim vpisom mogoče
izogniti tveganjem kasnejših razpolaganj.
Listine, ki so podlaga za predznambo!
*
zasebna listina, ki ne vsebuje ZK dovolila ali podpis na ZK
dovolilu ni overjen
*
nepravnomočne sodne odločbe oz. nedokončne ali nepravnomočne
upravne odločbe
*
listine v obliki notarskega zapisa, če se predlaga vpis z izvodom
notarskega zapisa, ki ni namenjen vpisu v ZK
*
sklep izvršilnega sodišča o predhodni odredbi
*
druge odločbe, za katere zakon določa, da so lahko podlaga za
predznambo pravice
Opravičenje predznambe: če so izpolnjeni pogoji za vpis, se predznamba
vpiše v ZK.
Vknjižba v predznamovanem redu
Bistven učinek je, da zagotavlja vrstni red vknjižbe, za katero se
pogoji izpolnijo šele kasneje, z vrstnim redom predznambe, ki je
mogoča že na podlagi nepopolnih listin. Vknjižba pravice v
predznamovanem vrstnem redu je mogoča tudi po poteku roka, vse dokler
predznamba ni izbrisana.
Predznamba, ki je vpisana v ZK ni ovira za nadaljnje vpise v ZK. To
velja tako za vpise, ki izhajajo iz pravnega nasledstva z imetnikom
predznamovane pravice, kot tudi za vpise, ki izhajajo iz pravnega
nasledstva z imetnikom vpisane pravice. Za prve velja, da je njihova
usoda odvisna od usode predznambe. Pravimo, da veljajo pod odložnim
pogojem, da se predznamba opraviči.
Rok za opravičenje
*
nepravnomočne ali nedokončne odločbe: predznambo je potrebno
opravičiti v 2 mesecih od takrat, ko odločba pridobi kvaliteto, ki
je potrebna za vknjižbo (postane pravnomočna oz. dokončna);
*
pomanjkljive zasebne listine ali neustrezni izvod notarskega
zapisa: 1 mesec od izdaje sklepa ZK sodišča o vpisu predznambe je
potrebno predložiti listino oz. vložiti tožbo na njeno izstavitev
Učinki predznambe
*
če je bila pravica predznamovana, se lahko nadaljnji vpisi
dovolijo glede vknjižbe in glede predznamovane pravice
*
vpisi, ki začnejo učinkovati po trenutku, od katerega učinkuje
predznamba, učinkujejo pod razveznim pogojem opravičenja (če bo
predznamba opravičena, potem se ne bo mogel vpisati - kupec tvega)
*
vpisi, ki so bili dovoljeni proti imetniku predznamovane pravice,
učinkujejo pod odložnim pogojem, ki nastopi, če je dovoljena
vknjižba pravice v vrstnem redu predznamovane pravice
Izbris predznambe
*
izbriše se skupaj z vknjižbo v predznamovanem vrstnem redu.
*
izbriše se na predlog, če je zamujen rok, v katerem bi se morala
opravičiti.
Predznamba se izbriše iz ZK, če postane jasno, da se pogoj, ki je
določen za opravičenje, ne bo izpolnil, oz. če poteče čas v katerem je
treba zahtevati opravičenje predznambe. Izbris predlaga lastnik
nepremičnine, pri kateri je predznamba vpisana. Predlogu za izbris je
potrebno predložiti ustrezno listino, ki izkazuje, da pogoj ne bo
izpolnjen.
UPORABA PREDZNAMBE V PRAVNEM PROMETU
Prodajalec in kupec lahko skleneta prodajno pogodbo kot zavezovalni
pravni posel in na podlagi tega lahko kupec predlaga vpis predznambe
pridobitve lp. V trenutku, ko je glede predloga za vpis te predznambe
v ZK vpisana plomba, za kupca preneha tveganje, da je vložen predlog z
boljšim vrstnim redom. Kupec ve, da bo njegova vknjižba učinkovala z
vpisanim predznamovanim vrstnim redom, če bo opravičil predznambo.
Kupec lahko plača kupnino brez tveganja, da ne bo pridobil lp, saj bo
z izpolnitvijo naloga (plačilom) prejel listino, ki omogoča
opravičenje predznambe in s tem tudi pridobitev pravice v
predznamovanem vrstnem redu.
Na podlagi predznambe se pojavi plomba. Predznamba učinkuje enako kot
vknjižba, ko se predznambo opraviči (= izpolni se pogoj, ki je manjkal
za popolno vknjižbo).
ZAZNAMBA
Zaznamba je glavni vpis, namenjen vpisu pravnih dejstev, ki so
pomembna za promet z nepremičninami.
Vpisujejo se pravna dejstva, ki se nanašajo na
*
imetnika vpisane pravice
*
pravne lastnosti vpisane nepremičnine
Zaznamba ne vsebuje domneve točnosti in na zaznambo se ne razteza
načelo zaupanja v ZK. Ustvarja domnevo poznavanja, ki pa jo je mogoče
v vsakem trenutku ovreči. Lahko se izbriše, ko zaznamovano pravno
dejstvo preneha obstajati.
Za večino zaznamb zakonska določba, ki omogoča vpis zaznambe,
opredeljuje listine, ko so potrebne za vpis zaznambe.
NEKATERE POMEMBNEJŠE VRSTE ZAZNAMB
1.
zaznamba osebnih stanj - zaznamuje osebno stanje imetnika vpisane
pravice (nanašajo se na poslovno sposobnost fizične osebe, ki je
imetnik pravice). To sta:
*
zaznamba podaljšanja roditeljske pravice po polnoletnosti
*
zaznamba odvzema poslovne sposobnosti.
Imetnik lastninske pravice ni sposoben sam razpolagati z nepremičnino,
zato potrebuje zastopnika. Kupec se ne more izgovarjati, da tega ni
vedel.
2.
zaznamba vrstnega reda - tu ne gre za publicitetni učinek, ampak
ustvarja možnost razpolaganja z nepremičnino z vnaprej določenim
vrstnim redom za vknjižbo pravice.
Zakon določa 5 oblik zaznambe vrstnega reda za:
*
pridobitev lastninske pravice
*
pridobitev oz. prenos hipoteke
*
izbris hipoteke
*
pridobitev stavbne pravice
*
pridobitev etažne lastnine
Zaznamba vrstnega reda za pridobitev lastninske pravice varuje vrstni
red pridobitve lastninske pravice, katere vpis bo predlagan kasneje, s
trenutkom, od katerega učinkuje ta zaznamba.
Ni potrebna predložitev nobene listine, ampak predlog. Predlog za
overitev zaznambe vrstnega reda lahko vloži le lastnik nepremičnine.
Vpisana zaznamba vrstnega reda ni ovira za nadaljnje vpise v ZK,
vendar so takšni vpisi tvegani. Vsi nadaljnji vpisi učinkujejo pod
razveznim pogojem, ki nastopi, če je dovoljena vknjižba pridobitve
lastninske pravice v zaznamovanem vrstnem redu in preneha, če je
zaznamba vrstnega reda izbrisana, razen če je bila izbrisana zaradi
vknjižbe lastninske pravice v zaznamovanem vrstnem redu.
Razlika med predznambo pridobitve lastninske pravice in zaznambo
vrstnega reda za pridobitev lastninske pravice je v tem, da je
zaznamba abstrakten instrument, ki se lahko vzpostavi vnaprej, ko
lastnik še ne pozna kupca nepremičnine. Zaznamba vrstnega reda deluje
v korist nedoločene osebe, ki svojo upravičenost do zaznamovanega
vrstnega reda izkaže s sklepom. Predznamba pa je konkretizirana in se
lahko vpiše šele potem, ko je sklenjena prodajna pogodba Predznamba pa
je konkretizirana in se lahko vpiše šele potem, ko je sklenjena
prodajna pogodba (zavezovalni posel).
Zaznamba vrstnega reda je časovno omejena in preneha veljati v 1 letu
od sklepa, s katerim je dovoljena.
Njen učinek je, da lastnik sam zablokira svojo nepremičnino.
3.
zaznamba spora - označuje, da poteka spor o pravici, ki je vpisana
v ZK. Dopuščajo se samo zaznambe stvarnopravnih sporov.
Ločimo:
*
stvarnopravni spori (priposestvovanje, služnosti, skupno
premoženje zakoncev…) → dopustno zaznamovati
*
obligacijskopravni spoti → ni dopustno zaznamovati
Varuje tožnika in ustvarja publiciteto spora. Zaznamba učinkuje tako,
da rezultat spora (sodna odločba) učinkuje proti vsem, ki so pridobili
pravice po vpisu zaznambe.
Ob vložitvi tožbe je treba hkrati vložiti predlog za zaznambo spora.
Vpis lahko predlaga tožnik oz. predlagatelj postopka o sporu. Zaznamba
ni ovira za nadaljnje vpise v ZK, vendar pa vsi kasnejši vpisi
učinkujejo pod razveznim pogojem, ki nastopi, če je dovoljena vknjižba
pridobitve lastninske pravice v vrstnem redu zaznambe spora, in
preneha, če je zaznamba spora izbrisana.
4.
zaznamba hipotekarne tožbe - ima podoben namen kot zaznamba spora.
S hipotekarno tožbo upnik zahteva prodajo zastavljene
nepremičnine.
5.
zaznamba odpovedi terjatve, zavarovane s hipoteko - velja princip
akcesornosti, po katerem se nekdo odpove tudi hipoteki, če se
odpove terjatvi.
6.
Zaznamba izrednega pravnega sredstva - po namenu, vsebini in
učinkih je podobna zaznambi spora. Razlikuje se v pravnem
položaju, ki se zaznamuje. Za zaznambo spora je značilno, da je
sprožen spor glede obstoja ali neobstoja pravice. Pri zaznambi
izrednega pravnega sredstva pa je najprej prišlo do vknjižbe
pravice na podlagi pravnomočne sodne ali upravne odločbe. Oseba,
ki je vložila izredno pravno sredstvo, to je prejšnji imetnik
vpisane pravice, pričakuje, da se bo pravnomočna odločba
spremenila v njegovo korist. Prejšnji lastnik, čigar pravica je z
vknjižbo novega lastnika prenehala, pa proti pravnomočni odločbi
vloži pravno sredstvo in pričakuje, da bo pravnomočna odločba
spremenjena v njegovo korist.
7.
Zaznamba izvršbe - kaže na obstoj izvršilnega postopka na
nepremičnini, ki se uvede na predlog upnikov lastnika
nepremičnine. Zastavna pravica zastavnega upnika ne nastane
neposredno na podlagi sklepa izvršilnega sodišča, ampak šele z
vpisom v ZK, ki sledi zaznambi izvršbe.
Zaznamba izvršbe se vpiše na podlagi sklepa o izvršbi, ki ga ZK
sodišču pošlje izvršilno sodišče, ki je odločalo o dovolitvi izvršbe.
Najpomembnejši učinek zaznambe izvršbe je pridobitev hipoteke na
nepremičnini, ki je predmet izvršbe.
8.
Zaznamba stečajnega postopka - je opozorilo, da je bil nad
imetnikom lastninske pravice ali druge pravice uveden stečajni
postopek. Opravi se na podlagi sklepa stečajnega sodišča o začetku
stečajnega postopka. Začetek stečajnega postopka je ovira za
kasnejše vpise v ZK, razen če se nanašajo na izvedbo sklepov
stečajnega sodišča in ne na lastninsko pravico stečajnega
dolžnika.
9.
Zaznamba neposredne izvršljivosti notarskega zapisa - iz vpisa
hipoteke ne izhaja ali je s hipoteko zavarovana terjatev
neposredno izvršljiva ali ne. Lastnost neposredne izvršljivosti se
v ZK zaznamuje posebej z vpisom zaznambe. Neposredna izvršljivost
učinkuje proti vsakemu kasnejšemu pridobitelju lastninske pravice
na nepremičnini. Vpis lahko predlaga samo notar in se zaznamuje
pri hipoteki.
10.
Zaznamba prepovedi odtujitve in obremenitve - prepoved
razpolaganja je lahko pogodbeno dogovorjena ali pa nastopi kot
pravna posledica v posebnem postopku. Najpomembnejša oblika
nastanka prepovedi razpolaganja je sprejem ukrepa v postopku
zavarovanja denarne terjatve. Sodišče sme za zavarovanje denarne
terjatve izdati začasno odredbo, s katero prepove dolžniku, da bi
odtujil ali obremenil svojo nepremičnino, z zaznambo te prepovedi
v ZK. Bistvena posledica te zaznambe je, da učinkuje kot ovira za
dovolitev nadaljnjih vpisov, katerih posledica je prenos ali
obremenitev lastninske pravice. Vpisana zaznamba je ovira za
vknjižbe pravice na podlagi pravnega posla, predznambe in zaznambe
vrstnega reda. Ne glede na prepoved se lahko opravi vpis vknjižbe
pravice na podlagi zasebne listine, ki vsebuje ZK-dovolilo, ki je
bilo izdano pred trenutkom začetka učinkovanja zaznambe.
11.
Zaznamba zavrnitve vpisa in zaznamba nepravnomočnosti sklepa o
dovolitvi vpisa - posebnost te zaznambe je, da jo ZK sodišče vpiše
po uradni dolžnosti, če izda sklep, zaradi katerega se ZK-postopek
ne konča z vpisom. Namen te zaznambe je, da pokaže, da ZK postopek
še ni pravnomočno končan. Zaznamba nepravnomočnosti sklepa o
dovolitvi vpisa ima podoben namen. ZK sodišče jo vpiše, če s
sklepom dovoli vpis v ZK. Izbrišeta se po pravnomočnosti sklepa ZK
sodišča.
PLOMBA: javna objava začetka ZK postopka
POOČITEV: sprememba podatka o nepremičnini ali imetnika pravice ter
povezave med vpisi
IZBRISNA TOŽBA
Poznamo
*
ugovor in pritožbo kot pravni sredstvi pri kršitvah
zemljiškoknjižnega postopka in formalnopravnih neveljavnostih
vpisa
*
izbrisno tožbo, s katero se sanira materialnopravna neveljavnost
vpisa
Institut izbrisne tožbe je utemeljen na dejstvu, da neveljavna
vknjižba ne more povzročiti veljavne pravne spremembe prenosa,
ustanovitve, spremembe ali prenehanja knjižnih pravic.
Izbrisna tožba je po svoji pravni naravi stvarnopravna tožba, s katero
se varujejo knjižne pravice na nepremičnini pred omejevanjem ali
oškodovanjem, ki ga povzroči materialnopravno neveljavna vknjižba
pravice nekoga drugega, zaradi česar varovana pravica preneha, se
spremeni ali omeji. Pasivno legitimiran je tisti, v čigar korist je
bila z izpodbijano vknjižbo vknjižena pridobitev ali izbris pravice.
Z izbrisno tožbo se lahko zahteva samo izbris vknjižbe, ne pa tudi
zaznambe in predznambe.
Izbrisna tožba ni dopustna proti dobrovernim osebam, v korist katerih
je bila pridobitev ali izbris pravice vknjižen, zoper slabovernega
pridobitelja knjižne pravice pa rok za vložitev izbrisne tožbe ni
omejen. Zahtevek iz izbrisne tožbe je posebna oblika reivindikacije,
ki pride v poštev, ko je bila že izvršena materialnopravno neveljavna
vknjižba.
Primer: A podari in izroči nepremičnino B, kateri se vknjiži v
zemljiško knjigo kot lastnik. Nato A uspe s preklicem darila. Tožbeni
zahtevek bo večdelen:
*
razveljavitev darilne pogodbe
*
ugotovitev neveljavnosti vknjižbe lastninske pravice v korist
obdarjenca ter na vzpostavitev prejšnjega zemljiškoknjižnega
stanja
*
izročitev nepremičnine v posest darovalcu
Izbrisno tožbo, kot tožbo zemljiškoknjižnega prava ima le tisti, ki je
v svoji že obstoječi knjižni stvarni pravici glede določene
nepremičnine prizadet zaradi poznejše vknjižbe.
Ne glede na vpis v zemljiški knjigi pa so za takšno tožbo (in zaznambo
takšne tožbe) legitimirani še:
1.
zakonec glede skupnega premoženja, pridobljenega tekom trajanja
zakonske zveze
2.
pošten graditelj na tujem zemljišču glede tega zemljišča
3.
tisti, ki je nepremičnino izvenknjižno priposestvoval
V vseh primerih gre za originarno pridobitev lastninske pravice ne
glede na vpis v zemljiški knjigi. Ni pa legitimiran za izbrisno tožbo
tisti, ki ima šele pravni naslov za pridobitev lastninske pravice na
nepremičnini in zahtevek na vpis v zemljiški knjigi, toda na njej še
ni pridobil nobene pravice, ki bi bila lahko kršena; to velja za vse
derivativne pridobitve lastninske pravice na podlagi pravnih naslovov.
6

  • QUESTIONS RÉPONSES VIII – L’EXERCICE DE LA PROFESSION
  • “QUELLI COME ME” TUTTO COMINCIÒ QUANDO LO VIDI PER
  • KENYA CHIROPRACTIC 8301 ASHEVILLE HIGHWAY BOILING SPRINGS SC 29316
  • POGODBA DRSI ŠT 243119 001186 0 POGODBA IZVAJALCA
  • JUSTICIA EN RAWLS JOHN RAWLS ES UN PENSADOR ESTADOUNIDENSE
  • WINDPLOT USER MANUAL WINDPLOT IS A DATA PROCESSING
  • DETALUS PRIEŽIŪROS PASLAUGŲ SĄRAŠAS PASTATO INŽINERINIŲ SISTEMŲ TECHNINĖS PRIEŽIŪROS
  • SOL·LICITUD D’OBERTURA ESTABLIMENTS PER A ACTIVITAT RECREATIVA O UN
  • INFORMATION SEJOUR EN INDE PAR VACANCES POUR TOUS
  • SZÁVAI JÁNOS EURÓPAI REGÉNY – IRONIKUS REGÉNY A CÍM
  • CONVOCATORIA ACTO DE ENTREGA DEL PREMIO DEFENSOR
  • DODIPLOMSKI STUDIJ AKADEMSKA GODINA 20122013 NAZIV KOLEGIJA KNJIŽEVNOST BUGARSKOG
  • FREQUENTLY ASKED QUESTIONS ABOUT AUTOPSIES WHAT IS THE PURPOSE
  • PURSUANT TO ARTICLE 8 PARAGRAPH 1 OF THE ACT
  • CAHPS® NURSING HOME SURVEY LONGSTAY RESIDENT INSTRUMENT CAHPS NURSING
  • NR SPRAWY SP ZOZ NZZP II 24002919 PRZEWORSK DNIA
  • UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE MAG JASMINKA
  • STUDY GUIDE FOR THE TRAGEDY OF JULIUS CAESAR WITH
  • MEETING OF THE PARTIES TO THE PROTOCOL ON WATER
  • 2 (P DEL S 74) LEY PARA CREAR EL
  • TUBERCULOSIS NOT A DISEASE OF THE PAST 52 WEEKS
  • «ESCUDO» ANEXO I CÁLCULO DE LAS SANCIONES POR INCUMPLIMIENTOS
  • COPERVEUFSC PROVA TIPO 4 B 14 FÍSICA DADOS
  • SECTION 3 PREQUALIFICATION RESPONSE FORMAT B4 BRIDGE DESIGN –
  • VITA ET PAX EN GUATEMALA EN TIEMPOS DE LA
  • BIRDS FLYING FISHING ETC NATS BIRDS HAVE COME TO
  • QUADAS2 TOOL RISK OF BIAS AND APPLICABILITY JUDGMENTS DOMAIN
  • OGŁOSZENIE O NABORZE NA STANOWISKO PORTIER NA POLU NAMIOTOWYM
  • 3 CUMPLIMIENTO DEL CTE 36 AHORRO DE ENERGÍA HOJA
  • 14 LA LITERATURA BARROCA EL TEATRO OBJETIVOS DIDÁCTICOS