21 Albina Simonič Navodila Za Izdelavo Pisnih Nalog Interno

21 albina simonič: navodila za izdelavo pisnih nalog: interno gradivo. gimnazija novo mesto.2008 gimnazija novo mesto navodil

21
Albina Simonič: Navodila za izdelavo pisnih nalog: interno gradivo.
Gimnazija Novo mesto.2008
GIMNAZIJA NOVO MESTO
NAVODILA ZA IZDELAVO PISNIH NALOG
po mednarodnih standardih ISO
Priredila Albina Simonič
Novo mesto, september 2008
KAZALO
1 OBLIKOVANJE PISNIH NALOG 4
1 Naslovna stran 4
2 Velikost, papir in tisk 6
3 Robovi 6
4 Razdalja med vrsticami 6
5 Številčenje strani 6
6 Številčenje poglavij 7
7 Poudarek 7
8 Sprotni naslov = pagina viva – na vrhu strani (glava) 7
9 Opombe pod črto – na dnu strani (noga) 7
10 Tabele in slike 8
11 Enačbe in formule 8
12 Priloge 8
2 VSEBINSKO ZAPOREDJE SESTAVIN PISNEGA IZDELKA 8
13 Izvleček in ključne besede 9
14 Kazala 10
14.1 Kazalo vsebine 10
14.2 Kazalo slik 10
14.3 Kazalo okrajšav in simbolov 10
15 Glavno besedilo 10
16 Zahvale 11
17 Priloge 11
18 Viri in literatura 11
3 NAVAJANJE VIROV IN LITERATURE NA KONCU BESEDILA 12
19 Monografije (monografske publikacije: knjige, CD ROM-i …) 12
19.1 Monografije – en avtor 12
19.2 Monografije – dva ali trije avtorji 12
19.3 Monografije – več kot trije avtorji 13
19.4 Članki oz. prispevki v monografiji (knjige) 13
20 Članki v serijskih publikacijah 13
20.1 Članek v uradnem dokumentu 14
21 Elektronski viri 14
21.1 Elektronske monografije 14
21.2 Elektronske serijske publikacije 14
21.3 Članki v elektronskih serijskih publikacijah 15
21.4 Prispevki na spletu (tekst, slika) 15
22 CD ROM (zgoščenka) in prispevek na CD ROM-u 15
23 Netiskane in druge publikacije 16
4 CITIRANJE 17
24 Citiranje 17
24.1 Skrajšano citiranje 17
24.2 Povzemanje besedila, ki citira originalno delo 18
24.3 Povzemanje besedila iz originalnega dela 18
24.4 Citiranje člankov iz elektronskih serijskih publikacij v
podatkovnih bazah 19
Citiranje prispevka s spleta 20
5 VIRI IN LITERATURA 21
1.
OBLIKOVANJE PISNIH NALOG
========================
1 Naslovna stran
----------------
Prva stran naloge je naslovna stran. Vsebuje:
1.
zavod oz. ustanovo (znak, uradni naziv in kraj) – velike tiskane
črke;
2.
tip dokumenta (referat, raziskovalna, seminarska naloga);
3.
naslov, podnaslov naloge – v slovenščini, grafično poudarjena z
velikimi tiskanimi črkami, podnaslov z manjšimi črkami kot naslov;
4.
ime in PRIIMEK mentorja (levo) – priimek mentorja z velikimi
tiskanimi črkami;
5.
ime in PRIIMEK avtorja po abecedi (desno) - Ime(na) pišemo z
malimi tiskanimi črkami, PRIIMEK(e) z velikimi tiskanimi črkami,
po abecedi, pri seminarskih nalogah in referatih za priimkom
postavimo vejico in napišemo še razred;
6.
kraj, leto, lahko tudi mesec pišemo z arabskimi številkami,
navedbi ločimo z vejico.
Primer:
Znak šole
NAZIV IN KRAJ USTANOVE
VRSTA NALOGE
NASLOV NALOGE
PODNASLOV
Mentor: Ime in PRIIMEK Avtor: Ime in PRIIMEK, razred
Kraj, mesec leto
Sl. 1: Primer naslovne strani
2 Velikost, papir in tisk
-------------------------
Velikost lista je A4 format, bel papir in črne črke. Priporočljiva
velikost črk je 12.
3 Robovi
--------
Z
gornji rob je 35 mm (nad naslovom) in 20 mm (nad živo pagino), zunanji
25 mm, spodnji 29 mm, notranji 30 mm.
Sl. 2: Nastavitve za pripravo strani – odmik robov (Microsoft Word 98:
Datoteka – Priprava strani – Robovi)
4 Razdalja med vrsticami
------------------------
Tipkamo z razmakom ena in pol (Microsoft Word 98: Oblika – Odstavek –
Zamiki in razmiki – Razmik vrstic – 1,5 vrstice).
5 Številčenje strani
--------------------
Številčenje strani naj bo zaporedno z arabskimi številkami na vrhu
strani v desnem zgornjem kotu. Naslovna stran se šteje, vendar se ne
označuje.
6 Številčenje poglavij
----------------------
Naloga je razdeljena na poglavja in podpoglavja; označujemo jih
dekadno z arabskimi številkami, ločenimi s piko.
7 Poudarek
----------
Poudarimo POGLAVJA, PODPOGLAVJA, SEKCIJE in PODSEKCIJE.
8 Sprotni naslov = pagina viva – na vrhu strani (glava)
-------------------------------------------------------
Na vsaki strani od naslovne strani naprej je na vrhu sprotni naslov
(pagina viva). Lahko je krajši od naslova. Vsebuje priimek, ki ga
napišemo z velikimi tiskanimi črkami. Sledi mu vejica in ime avtorja
ter pika. Za presledkom je naslov (ki je lahko tudi okrajšan s tremi
pikami), ki ga zaključimo s piko. Sledi okrajšan tip dokumenta (Sem.
nal.), pika, kraj, vejica, ustanovo, vejica in leto izdelave naloge.
Pod pagino vivo je črta, ki pagino vivo loči od teksta.
Primer:
Novak, Saša: Odnosi v družini. Sem. nal. Novo mesto, Gimnazija, 2008
9 Opombe pod črto – na dnu strani (noga)
----------------------------------------
Opombe uporabljamo za vsebinska pojasnila, če le-ta ne sodijo v
osnovni tekst, so pa z vidika celote pomembne. Služijo za dodatne
utemeljitve, osvetlitve problema. Sem sodijo tudi citati v izvirnem
jeziku, če smo v tekstu uporabili prevod in obratno. Na opombo
opozorimo na koncu stavka. Številčenje opomb teče skozi celotno
besedilo. Pišemo jih pod črto. Priporočljiva je manjša pisava in
manjši razmik med vrsticami kot v glavnem besedilu. Vse opombe s
tekoče strani naj se končajo na isti strani.
10 Tabele in slike
------------------
Naslove tabel pišemo nad njimi, slik pa pod njimi. Tabele, slike in
fotografije oštevilčimo posebej s predponami: Tab. 1, Sl. 1, Fot. 1,
pri čemer štejemo med slike karte, risbe, diagrame, skratka vso
grafiko.
11 Enačbe in formule
--------------------
Enačbe in formule začnemo pisati s šestim znakom od notranjega roba.
Ob skrajnem desnem robu označimo z zaporedno številko v drugačnem
oklepaju (lahko v oglatem), kot ga uporabljamo za opombe in vire. V
tekstu se sklicujemo nanje s predpono en/1/ ali form/2/. Ulomkova črta
naj bo tako dolga kot najdaljši števec ali imenovalec. Uporabljamo v
matematiki predpisane oklepaje. Pred in za njimi vrinemo en razmik.
12 Priloge
----------
Seminarski nalogi lahko priložimo eno ali več prilog. Priloge dodamo
na koncu naloge, za seznamom literature. Če imamo več vrst prilog, jih
razdelimo v skupine in smiselno označimo in naslovimo (npr. Priloga A,
Priloga B). Posameznih prilog ne označujemo s tekočo številko strani.
S številko strani označimo le prvo stran z naslovom Priloge, kjer je
seznam vseh prilog, ki sledijo.
2.
VSEBINSKO ZAPOREDJE SESTAVIN PISNEGA IZDELKA
============================================
Naloga mora biti jezikovno neoporečna. Imeti mora ustrezno razmerje
med tekstom in prilogami.
Bistvene prvine pisnega izdelka so:
*
izvleček, ključne besede,
*
kazala,
*
osnovno besedilo (uvod, jedro, zaključek),
*
zahvale,
*
viri in literatura,
*
priloge.
13 Izvleček in ključne besede
-----------------------------
Izvleček – abstrakt pišemo v slovenskem jeziku (zaželeno je tudi v
angleškem jeziku). Sledijo mu ključne besede. Pišemo ga takoj za
naslovno stranjo.
Vsebuje namen, metodologijo, rezultate in sklepe naloge. Poda
skrajšano, natančno predstavljeno vsebino naloge, brez razlage ali
kritike. Največ do 250 besed v izvirnem jeziku in tudi v angleškem
jeziku, skupaj z bibliografskim opisom in podatkom o številu slik,
tabel in referenc, brez odstavkov, v tretji osebi, z uporabo in
razlago kratic in z dodanimi gesli. Naslov IZVLEČEK ni dekadično
oštevilčen, napisan je z velikimi tiskanimi črkami, tekst z drugačnimi
ali manjšimi črkami kot naloga.
Ne smemo ga zamenjati s termini anotacija1 (annotation), odlomek2
(extract) in povzetek3 (summary).
14 Kazala
---------
Lahko imamo več vrst kazal: kazalo vsebine, slik, prilog, okrajšav in
simbolov. Vsako je na svoji strani s posebnim številčenjem (rimske
številke).
14.1 Kazalo vsebine
Kazalo vsebine je na svoji strani. Če kazalo vsebine obsega več
strani, dobi posebno paginacijo (rimske številke). Če je kazalo na
koncu naloge, tečejo njene njegove strani naprej z arabskimi
številkami. Imeti mora sprotni naslov (pagino vivo). V kazalu je
označeno:
*
število strani oz. obseg teksta,
*
število in vrste prilog (npr. 20 anket, 17 fotografij, 1 disketa,
zbirka 15 vzorcev).
14.2 Kazalo slik
Kazalo slik je na novi strani in vsebuje slike, grafe, tabele,
diagrame, karte, fotografije itd. Če so slike postavljene same zase v
prilogi, imajo lastno številčenje in kazalo.
14.3 Kazalo okrajšav in simbolov
Če v besedilo uporabljate kakšne simbole ali kratice, ki se večkrat
ponavljajo, je dobro narediti seznam teh po abecednem vrstnem redu.
Objavite jih na novi strani pred glavnim tekstom.
15 Glavno besedilo
------------------
Obvezna poglavja v pisnem izdelku so:
1.
UVOD – v uvodu opredelimo področje in opišemo problem, ki je
predmet raziskave, predstavimo namen in osnovne hipoteze,
opredelimo, katere raziskovalne metode bomo uporabili. Obsega naj
največ eno tipkano stran. Postavimo ga kot samostojno poglavje
pred glavni delom oz. jedrom naloge.
2.
JEDRO – je najobsežnejši in najpomembnejši del pisnega izdelka.
Sestavljen je iz poglavij in podpoglavij. Prvi del je teoretičen,
drugi del pa raziskovalen.
3.
ZAKLJUČEK – naloga mora imeti zaključek oziroma sklep, v katerem
ugotovimo, ali smo dosegli zastavljene cilje, potrdimo ali ovržemo
hipoteze, povzamemo ključne ugotovitve, napišemo tudi svoje
predloge, predstavimo svoje načrte, kaj in kako bi konkretne
probleme oz. situacije rešili, spremenili ali izboljšali. Povedati
moramo, katera vprašanja so ostala še odprta. Biti moramo
kritični.
V nalogi mora biti jasno, kaj je citirano od drugod in kaj je lastni
prispevek avtorja.
16 Zahvale
----------
Pišemo samo, če so resnično smiselne (mentorju, zunanjemu sodelavcu).
So potrdilo, da je nekdo pri nastajanju naloge sodeloval.
17 Priloge
----------
Sodijo na konec pisnega izdelka in so samostojno številčene.
18 Viri in literatura
---------------------
Vse uporabljene vire obvezno navedemo abecedno na koncu pisnega
izdelka s popolnim bibliografskim opisom, ki nam pomaga prepoznati
uporabljeni vir. Med vire sodi tudi kartografsko, elektronsko gradivo
(diskete, CD ROM-i, internet …), enciklopedije, atlasi, slovarji,
drugi priročniki, ustni viri in drugo. V seznamu virov in literature
navajamo po pravilih za navajanje virov in literature tudi vse avtorje
oziroma dela, ki smo jih v nalogi citirali.
3.
NAVAJANJE VIROV IN LITERATURE NA KONCU BESEDILA
===============================================
Navajanje virov sodi v posebno poglavje pisnega izdelka. Je del
znanstvenega aparata in je zelo kompleksen. Pri navajanju virov je
bistveno to, da navedemo vse bibliografske elemente, ki omogočajo
prepoznavanje gradiva, ki smo ga uporabili. Pravilen način navajanja
virov omogoča tudi to, da med posameznimi viri ne more priti do
zamenjave.
19 Monografije (monografske publikacije: knjige, CD ROM-i …)
------------------------------------------------------------
19.1 Monografije – en avtor
PRIIMEK, Ime. Leto. Naslov dela: podnaslov. Izdaja. Kraj izida:
založba. (Zbirka; štetje). ISBN4.
Primer:
*
HAWKING, Stephen. 2002. Vesolje v orehovi lupini. Tržič: Učila
International. ISBN 961-233444-7.
19.2 Monografije – dva ali trije avtorji
Če imamo dva ali tri avtorje, vedno navedemo vse. Isto velja za več
krajev ali založb, ostali elementi bibliografskega opisa so enaki kot
pri monografiji – en avtor.
PRIIMEK, Ime, in PRIIMEK, Ime. Leto. Naslov dela: podnaslov. Izdaja.
Kraj izida: založba. (Zbirka; štetje). ISBN.
Primer:
*
HARALAMBOS, Michel, in HOLBORN, Martin. 1999. Sociologija: teme in
pogledi. 1. izd., 1. nat. Ljubljana: DZS. ISBN 86-341-1910-6.
*
ELLEY, Warwick B., GRADIŠAR, Ana, in LAPAJNE, Zdenko. 1995. Kako
berejo učenci po svetu in pri nas?: mednarodna raziskava o bralni
pismenosti. Nova Gorica: Educa. (Pedagoška zbirka Založbe Educa
1995). ISBN 961-6039-14-8.
19.3Monografije – več kot trije avtorji
Če imamo več kot tri avtorje, postane prvi element navedbe naslov.
Naslov dela: podnaslov. Leto. Izdaja. Kraj izida: založba. (Zbirka;
štetje). ISBN.
Primer:
*
Vodnik za šolskega knjižničarja v osnovni in srednji šoli ter v
domovih za učence. 1999. 1. natis. Ljubljana: Zavod Republike
Slovenije za šolstvo. (Modeli poučevanja in učenja. Knjižnična
dejavnost). ISBN 961-234-216-4.
19.4 Članki oz. prispevki v monografiji (knjige)
PRIIMEK, Ime. Leto. Naslov prispevka: podnaslov. V: Naslov
monografije: podnaslov. Izdaja. Kraj: založba, strani. ISBN.
Primer:
*
KOMELJ, Milček. 1995. Postmodernizem. V: Enciklopedija Slovenije
9: Plo – Ps. Ljubljana: Mladinska knjiga, str. 170-173. ISBN
86-11-14288-8.
20 Članki v serijskih publikacijah
----------------------------------
Pri člankih v serijskih publikacijah je pomembno, da poleg avtorja,
leta izida, naslova članka, navedemo tudi popolne podatke o časniku,
reviji oz. periodični publikaciji in mednarodno standardno serijsko
številko serijske publikacije - ISSN5.
PRIIMEK, Ime. Leto. Naslov članka. Naslov časnika oz. revije, datum,
letnik, številka, strani. ISSN.
Primera:
*
HLADNIK-MILHARČIČ, Ervin. 2003. V senci Winstona Churchilla. Delo,
20. nov., let. 45, št. 268, str. 4. ISSN 0350-7521.
*
KOPČAVAR, Nina. 2003. Indijanci v perujskih mestih. Gea, okt.,
let. 13, št. 10, str. 29-31. ISSN 0353-782X.
20.1Članek v uradnem dokumentu
Zakon. Leto. Naslov uradnega dokumenta, letnik, datum, letnik,
številka, strani. ISSN.
Primer:
*
Zakon o sistemu plač v javnem sektorju. 2002. Uradni list, 28.
junij, let. 12, št. 56, str. 5879-5887. ISSN 0353-846X.
21 Elektronski viri
-------------------
21.1 Elektronske monografije
PRIIMEK, Ime. Leto izida. Naslov [vrsta medija6]. Izdaja. Kraj izida:
založnik [datum zadnjega popravljanja], [citirano datum; ura7].
Dostopno na spletnem naslovu. ISBN.
Primer:
*
BRATINA, Danjel. 2003. Vedenjski modeli vrednotenja kapitala
blagovne znamke s primerom kvantifikacije: magistrsko delo
[online]. Ljubljana: [D. Bratina], [citirano 10. jan. 2005;
09:35]. Dostopno na spletnem naslovu:
.
21.2 Elektronske serijske publikacije
Naslov dela: podnaslov [vrsta medija]. Leto začetka izhajanja - Kraj:
Založba [citirano datum; ura]. Pogostost izhajanja. Dostopno na
spletnem naslovu. ISSN.
Primer:
*
Delo: samostojen časnik za samostojno Slovenijo [online]. 1996 –
Ljubljana: Delo, d.d., časopisna hiša, [citirano 10. jan. 2005;
09:45]. Dnevnik. Dostopno na spletnem naslovu:
. ISSN 0350-7521.
21.3 Članki v elektronskih serijskih publikacijah
PRIIMEK, Ime. Leto. Naslov. Naslov serijske publikacije [vrsta
medija]. Mesec, letnik, številka [citirano datum; ura], strani.
Dostopno na spletnem naslovu. ISSN.
Primer članka iz elektronske revije:
*
KUMP, Sonja. 2001. Hierarhična razmerja moči na univerzi.
Družboslovne razprave [online]. Avg.–dec., let. 17, št. 37/38
[citirano 10. jan. 2005; 09:56], str. 109–115. Dostopno na
spletnem naslovu: .
ISSN 0532-3608.
21.4 Prispevki na spletu (tekst, slika)
PRIIMEK, Ime. Leto izida. Naslov: podnaslov [vrsta medija]. [Datum
zadnjega popravljanja; ura], [citirano datum; ura]. Dostopno na
spletnem naslovu. Standardna številka.
Primera:
*Tekst
*
Peru [online]. 2003. [Citirano 10. jan. 2005; 09:00]. Dostopno na
spletnem naslovu:
.
*Slika
*
BURGER, Boštjan. 2001. Željnske jame [online]. [Datum zadnjega
popravljanja 22. maj. 2001; 17:24:52], [citirano 10. jan. 2005;
12:46]. Dostopno na spletnem naslovu:
.
22 CD ROM (zgoščenka) in prispevek na CD ROM-u
----------------------------------------------
*CD ROM
PRIIMEK, Ime. Leto izida. Naslov [vrsta medija]. Kraj izdaje: založba.
Standardna številka.
Primer:
*
LIPIČNIK, Bogdan. 2002. Človeški viri in ravnanje z njimi [CD
ROM]. Ljubljana: Ekonomska fakulteta, Enota za založništvo in
študij na daljavo. (EF. Vodnik po predmetu). ISBN 961-6343-44-0.
*Prispevek na CD ROM-u
PRIIMEK, Ime. Leto izida. Naslov. V: Naslov vira [vrsta medija]. Kraj
izdaje: založba. Standardna številka.
Primera:
*
HORTON, David. 1999. Aborigines. V: Encarta 99 encyclopedia
1993–1998 [CD ROM]. Microsoft. X03-73708.
*
Slap Savica. V: Interaktivni atlas Slovenije. [CD ROM]. Ljubljana:
Mladinska knjiga.
23 Netiskane in druge publikacije
---------------------------------
Za vse druge vrste gradiva velja, da napišemo v oklepaju za naslovom
vrsto gradiva npr. videoposnetek, zvočni posnetek, projicirno gradivo,
kartografsko gradivo in upoštevamo vse elemente navajanja vira, ki
veljajo pri monografskih publikacijah.
PRIIMEK, Ime. Leto. Naslov dela: podnaslov [vrsta gradiva]. Izdaja.
Kraj izida: založba. (Zbirka; štetje). ISBN.
Primer:
*
Žepnina: da ali ne? Imajo otroci preveč obveznosti?
[videoposnetek]. 2001. Ljubljana: Salve. (Dragi starši:
videoserija za skladnejše življenje v družini ; 4). ISBN
961-211-171-5.
4.
CITIRANJE
=========
24Citiranje
-----------
Citiranje pomeni dobesedno navedeno oz. prepisano besedilo iz tujega
besedila. Dobesedno citiramo, kar je novo ali pomembno, uporabimo
ideje, ki so delo drugega avtorja, ali kaj razložimo. Citati naj bodo
čim krajši in smiselno vključeni v besedilo in se morajo popolnoma
ujemati z izvirnikom. Citat umestimo v narekovaje in ga dosledno
grafično ločimo od preostalega dela besedila (poševni tisk, …). Za
narekovaji v okroglem oklepaju navedemo priimek avtorja citata,
letnico izdaje publikacije in stran.
Primer:
“ S citati je treba biti previden. Kajti hitro se namreč zgodi, da med
številnimi citati izgine lastno besedilo in samostojna misel.
Citatnost naj pomaga le ločiti izvirno od neizvirnega.“ (Hladnik,
1994, str. 119.)
ali
pa podamo avtorja na primernem mestu v besedilu in navedemo za imenom
avtorja v oklepajih še leto in stran:
Kot pravi Hladnik (1994, str. 119): „S citati je treba biti previden.
Kajti hitro se namreč zgodi, da med številnimi citati izgine lastno
besedilo in samostojna misel. Citatnost naj pomaga le ločiti izvirno
od neizvirnega.“
V poglavju, kjer navedemo uporabljene vire in literaturo, vnesemo
popoln bibliografski opis. Primer vnosa je predstavljen v poglavju 3.
V poglavju o virih:
*
HLADNIK, Miran. 1994. Praktični spisovnik ali šola strokovnega
ubesedovanja. 4., dopolnjena izd. Ljubljana: samozaložba. ISBN
961-90085-0-2.
24.1 Skrajšano citiranje
Če je citat predolg, ga skrajšamo tako, da nepomembno izpustimo in
manjkajoči del nadomestimo s tremi pikami v oklepaju [...].
Primer:
“Sonce je relativno stara zvezda, od nastanka je naredila že približno
20 obhodov okoli središča Galaksije […]. Drugače je z mladimi zvezdami.”
(Zwitter, 2002, str. 80.)
V poglavju o virih:
*
ZWITTER, Tomaž. 2002. Pot v vesolje. Ljubljana : Modrijan. ISBN
961-6357-87-5.
24.2 Povzemanje besedila, ki citira originalno delo
Kadar citiramo besedilo, ki ga je nek avtor že povzel, navedemo
najprej avtorja originalnega citata, potem pa še avtorja, po katerem
smo povzeli besedilo.
Primer:
“ Obstaja nekakšna logika, čeprav neznanstvena in intuitivna, da je
tisto, kar je dobro za otroka, tisto, kar se mu mora dogajati, odvisno
od tega, kaj naj bi ta otrok postal.“ (Erikson, 1976, str. 84; povz.
po Psihologija, 2001, str. 244.)
V poglavju o virih:
*
PSIHOLOGIJA: spoznanja in dileme. 2001. 1. izd., 1. natis.
Ljubljana: DZS. ISBN 86-341-2785-0.
24.3 Povzemanje besedila iz originalnega dela
Če povzamemo tekst in napišemo skrajšano besedilo s svojimi besedami,
na koncu napišemo, od kje smo tekst povzeli.
Primer:
Izobraževanje vključuje pridobivanje znanja in učenje veščin. Se pa
izobraževanje razlikuje v visoko razvitih državah zahodnega sveta od
izobraževanja v nerazvitih, majhnih državah. V nerazvitih državah se
izobraževanje težko razlikuje od drugih vidikov življenja, saj
klasična oblika pouka v teh državah ne obstaja, medtem ko je v
razvitih državah izobraževanje neposredno povezano s specializirano
vlogo učitelja. (povz. po Haralambos, 1999, str. 733.)
V poglavju o virih:
*
HARALAMBOS, Michael, in HOLBORN, Martin. 1999. Sociologija: teme
in pogledi. Ljubljana: DZS. ISBN 86-341-1910-6.
24.4 Citiranje člankov iz elektronskih serijskih publikacij v
podatkovnih bazah
Kadar citiramo besedilo članka iz elektronske serijske publikacije v
podatkovnih bazah, navedemo v oklepaju za citatom avtorja članka in
leto izida članka.
Primer:
“Cleopatra was a member of the Ptolemy dynasty, a family that took
control of the Egypt around 300 B.C.” (Frost, 2002.)
V poglavju o virih:
*
FROST, Bob. 2002. Cleopatra. Biography [online]. Vol. 6, nov.,
issue 11 [citirano 7. jan. 2003; 11:15], p. 86, 5p, 2c, 4bw, zapis
7583886. Pridobljeno iz podatkovne zbirke EBSCOhost EIFLDirect,
Academic Search Premier. ISSN 1092-7891.
Citiranje prispevka s spleta
Prispevke ali slike s spleta moramo tudi citirati in sicer tako, da
navedemo za uporabljenim virom spletni naslov.
Primer:
“Željnske jame so izjemno zanimiv, okrog 1600 m dolg vodoraven jamski
sistem Rudniškega potoka z več vhodi. Potok se pretaka pod Kočevskim
Rogom proti Podturnu, kjer se pojavi v potoku Radeščica, pritoku
Krke.” (http://www.burger.si/Jame/ZeljnskeJame/ZeljnskeJame.html).
V poglavju o virih:
*
BURGER, Boštjan. 2001. Željnske jame [online]. [Datum zadnjega
popravljanja 22. maj 2001; 17:24:52], [citirano 20. nov. 2003;
12:46]. Dostopno na spletnem naslovu:
.
5.
VIRI IN LITERATURA
==================
1.
BON, Milena, in LAH SKRGET, Polona. 2004. Navodila za izdelavo
pisnih nalog: int. gradivo. Ljubljana: Gimnazija Poljane.
2.
ZAGOŽEN, Alenka. 2002. Navodila za izdelavo seminarske naloge …
Gradivo. Nova Gorica: Srednja ekonomska in trgovska šola.
3.
LIPIČAR KOMEL , Irena. 2006. Navodila za izdelavo pisnih nalog:
int. gradivo. Nova Gorica: Srednja ekonomska in trgovska šola
1 Anotacija (annotation) = zapisek, opazka, pripomba ob tekstu.
2 Odlomek (extract) = del, vzet iz celotnega teksta.
3 Povzetek (summary) = obsežno, izčrpno, vsestransko povzeta vsebina
teksta.
4 International Standard Book Number - Mednarodna standardna številka
knjige.
5 International Standard Serial Number – Mednarodna standardna
številka serijske publikacije.
6 Vrsto elektronskih medijev navajamo v oklepaju za naslovom (online,
CD ROM,...). Poleg vrste medija lahko navedemo tudi vrsto vira
(podatkovna zbirka online, monografija na CD ROM-u, elektronska
pošta).
7 Datum in čas citiranja obvezno navedemo za vse vire, dostopne
online.