eva: 2020-3130-0004 predlog zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o javnem naročanju ministrstvo za javno upravo (v nadaljnjem

EVA: 2020-3130-0004
PREDLOG
ZAKONA O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O JAVNEM NAROČANJU
Ministrstvo za javno upravo (v nadaljnjem besedilu: MJU) je pristopilo
k prenovi ureditve sistema in Zakona o javnem naročanju (Uradni list
RS, št. 91/15 in 14/18; v nadaljnjem besedilu: ZJN-3), in sicer na
podlagi več dejavnikov, opisanih v nadaljevanju.
Uvodoma pojasnjujemo, da je bil leta 2015 sprejet Zakon o javnem
naročanju (Uradni list RS, št. 91/15), ki je začel veljati aprila 2016
in s katerim sta bili v naš pravni red preneseni Direktiva 2014/24/EU
Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. februarja 2014 o javnem
naročanju in razveljavitvi Direktive 2004/18/ES (UL L št. 94 z dne 28.
3. 2014 str. 65) (v nadaljnjem besedilu: Direktiva 2014/24/EU) in
Direktiva 2014/25/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26.
februarja 2014 o javnem naročanju naročnikov, ki opravljajo dejavnosti
v vodnem, energetskem in prometnem sektorju ter sektorju poštnih
storitev ter o razveljavitvi Direktive 2004/17/ES (UL L št. 94 z dne
28. 3. 2014 str. 243) (v nadaljnjem besedilu: Direktiva 2014/25/EU).
Rešitve tega zakona, katerega primarni cilj je bil popoln prenos obeh
prej navedenih direktiv, so omogočile bolj transparentne, krajše in
učinkovitejše postopke, hkrati pa tudi spodbudile inovativnost in
izbor izvajalcev na podlagi najboljšega razmerja med ceno in
kakovostjo, pri čemer je za določene specifične storitve zakon
eksplicitno prepovedal zgolj ceno kot edino merilo za izbor (npr.
inženirske storitve). Zakon je tudi z vidika socialne note zagotovil,
da pri javnem naročanju ne omogoča sodelovanja tistih subjektov, ki ne
spoštujejo delovne zakonodaje zaradi kršitev plačil v zvezi z delom,
so bili pravnomočno obsojeni zaradi kaznivega dejanja kršitve
temeljnih pravic delavcev ali ne izpolnjujejo obveznih dajatev in
drugih denarnih nedavčnih obveznosti oziroma nimajo predloženih vseh
obračunov davčnih odtegljajev za dohodke iz delovnega razmerja za
obdobje zadnjih petih let (t.im REK obrazci). Zakon je, kot posledico
prizadevanj, da bi čim bolj poenostavili in debirokratizirali javno
naročanje, poenostavil nacionalno urejen postopek (naročilo male
vrednosti) in vključil tudi več rešitev na področju elektronskega
naročanja, zlasti obveznost elektronske oddaje ponudb in tudi objavo
in s tem vročitev večine odločitev na portalu javnih naročil.
Zmanjšali so se stroški vročanja in s tem tudi skrajšali postopki,
ponudniki pa v vseh državah članicah EU uporabljajo enoten obrazec za
izkazovanje usposobljenosti, ki ga lahko tudi večkrat uporabijo. Zakon
je kot eno poglavitnih rešitev vpeljal tudi možnost, da se lahko
ponudnik sklicuje na kapacitete tretjih in dokazuje kadrovsko
sposobnost svojih ali »izposojenih« posameznikov in podjetij vendar
samo pod pogojem, da ti tudi dejansko opravljajo ta del posla. Poleg
tega pa je zakon določil, da lahko naročnik zahteva, da ponudnik
ključne naloge opravi sam. Na področju sprememb pogodb je zakon, sicer
strožje, kot to določajo direktive s področja javnega naročanja,
omogočil nekatere spremembe pogodb brez izvedbe postopka.
Z Zakonom o spremembah in dopolnitvah Zakona o javnem naročanju
(Uradni list RS, št. 14/18) se je bolj natančno in določljivo uredilo
socialno klavzulo ter pri 82 delovno intenzivnih storitvah uvedlo
polletno preverjanje obveznih razlogov za izključitev izvajalca. Gre
za storitve, ki jih smatramo kot kritične delovno intenzivne storitve.
Ta zakon je uredil tudi ustrezne podlage za nadgradnjo enotnega
informacijskega sistema (e-Dosje), ki je to preverjanje poenostavilo,
ter uvedel dodatna socialna merila, ki jih mora naročnik vedno
upoštevati, ko naroča 82 prej omenjenih storitev.
ZJN-3 je tako od njegove uveljavitve prinesel precejšnje pozitvne
učinke, hkrati pa ni bil deležen bistvenih predlogov za spremembe s
strani uporabnikov. Slednje z vidika pomembnosti stabilne zakonodaje
ocenjujemo kot pozitivno, obenem pa ravno zaradi pozitvnih učinkov
ocenjujemo, da je na področju sistema javnega naročanja primeren čas
za dodatne poenostavitve in prožnejše izvajanje postopkov, in sicer na
način, da poskušamo sistem, kjer je to z vidika evropskega pravnega
reda dopustno in mogoče, še poenostaviti, naročnikom pa dopustiti več
manevrskega prostora, hkrati pa urediti sankcioniranje za tiste, ki bi
to zlorabljali.
Učinkovit sistem javnega naročanja v Sloveniji so v zadnjih letih
prepoznale tudi mednarodne organizacije. V poročilu Organizacije za
gospodarsko sodelovanje in razvoj (v nadaljevanju: OECD) »Government
at Glance« 1, izdanem v mesecu novembru 2019 je bilo področje
transparentnosti javnega naročanja prepoznano kot tisti del javnega
sektorja v Sloveniji, ki med državami izstopa. Poročilo »Government at
Glance« OECD pripravi vsaki dve leti in v njej primerja države članice
OECD pri različnih storitvah in funkcijah javnega sektorja. Tokratna
študija za Republiko Slovenijo izpostavlja področje javnega naročanja,
kjer ugotavlja, da je v Sloveniji to izjemno transparentno. Slovenija
med državami članicami izstopa, saj ponuja največ informacij, ki so
dostopne javnosti. Poleg razpisne dokumentacije in meril za izbor,
odločitve o oddaji naročila in same pogodbe, so javnosti dostopne tudi
ponudbe, izpostavljajo v OECD. Transparentnost javnega naročanja je
namreč zelo pomembna, saj ključno in neposredno vpliva na zniževanje
korupcijskih tveganj, omejuje dogovore med ponudniki, vnaša večjo
gospodarnost v poslovanje, povečuje konkurenčnost in znižuje stroške
delovanja javnega sektorja. V svojem poročilu OECD tudi poudarja, da
je Slovenija ena izmed šest držav članic OECD, ki je uspela svoj
sistem za elektronsko javno naročanje povezati z državnim
računovodskim sistemom.
Študija Evropske komisije o izvajanju politik glede malih in srednjih
podjetij, t.i. 2019 SBA Fact Sheet2, področje javnega naročanja glede
malih in srednih podjetij v Sloveniji, po vseh kriterijih, uvršča nad
povprečje EU.
Priporočilo Sveta EU v zvezi z nacionalnim programom Slovenije za leto
2019 in mnenje Sveta o programu stabilnosti Slovenije za leto 20193 pa
v okviru priporočila št. 2 na področju javnega naročanja priporoča:
»Slovenija naj v letih 2019 in 2020 ukrepa tako, da »izboljša
konkurenco, profesionalizacijo in neodvisen nadzor na področju javnih
naročil.«. Pri tem je treba poudariti, da je neodvisen nadzor
Slovenija uredila že v letu 2019 s sprejemom Zakona o spremembah in
dopolnitvah Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja –
ZPVPJN-C (Uradni list RS, št. 72/19 z dne 4. 12. 2019).
Tudi na podlagi lastnih statističnih podatkov ugotavljamo (slika 1),
da v zadnjih letih pada uporaba manj transparentnih postopkov,
bistveno pa se zvišuje uporaba najbolj transparentnih postopkov,
zlasti uporaba nacionalnega postopka naročila male vrednosti (v
nadaljnjem besedilu: NMV), ki je glede na postopke iz direktiv
popolnoma enako transparenten, le s to razliko, da ga naročniki javno
objavilo le na slovenskem portalu javnih naročil, ne pa tudi v Uradnem
listu EU. Hkrati pa je ta postopek poenostavljen tako za naročnike kot
ponudnike.

Slika 1 (delež postopkov pri vseh naročilih)
K zgoraj navedenemu prispeva tudi dejstvo, da so javna naročila
običajno oblikovana v manjše celote – sklope, kar je po ZJN-3 tudi
obvezno, zaradi česar so javna naročila dostopnejša več ponudnikom ter
omogočajo učinkovitejše uresničevanje načel konkurenčnosti in
gospodarnosti javnega naročanja. Iz analize statističnih podatkov
namreč izhaja, da praviloma z naraščanjem števila sklopov narašča tudi
število prejetih ponudb. Takšen pristop k javnemu naročanju, pravilno
določena ocenjena vrednost in ustrezna raven minimalnih zahtev
naročnika, ki morajo temeljiti na tržni analizi, so ključni za
zagotavljanje gospodarne rabe javnih sredstev pri javnem naročanju.
Iz statističnih podatkov je razvidna rast delitve javnih naročil na
sklope:
Leto
Delež (v %) razdeljenih naročil na sklope
2012
16,46
2013
16,68
2014
16,62
2015
15,23
2016
21,67
2017
21,62
2018
22,37
2019
23,72
Izboljšanje delovanja naročnikov kažejo tudi podatki o vloženih
zahtevkih za revizijo, ki se z leti, zlasti pa od uvedbe ZJN-3 dalje,
bistveno zmanjšujejo in so se v zadnjih 7 letih prepolovili.
Slika 4
Leto
Št. zahtevkov
2012
516
2013
513
2014
354
2015
338
2016
290
2017
291
2018
247
2019
241
Zgoraj navedena dejstva so bila usmeritev pri pripravi predlogov
sprememb zakona, zlasti na način, da se področja, ki so v Sloveniji
izpostavljena kot dobro delujoča, maksimalno ohranijo, hkrati pa ravno
v delu, kjer se opaža izjemna učinkovitost (npr. transparentnost),
država lahko zaradi omogočanja čim večje fleksibilnosti in zmanjšanja
bremen za naročnike in ponudnike razmišlja o manj omejevalnem urejanju
določenih institutov oziroma področij (npr. mejne vrednosti, NMV), ne
da bi pri tem ogrozila transparentnost, ki se s predlogom tega zakona
ne zmanjšuje, temveč še povečuje. Predlagane spremembe zakona v
nadaljevanju pa temeljijo tudi na zavedanju, da mora biti javno
naročanje prožno in učinkovito, hkrati pa mora zagotavljati maksimalno
transparentnost, konkurenčnost in odgovornost za morebitne zlorabe. Ob
dejstvu, da javno naročanje urejajo javno naročniške direktive in da
država članica nima veliko manevrskega prostora za drugačno urejanje,
so določene predlagane spremembe le v mejah, ki jih dopušča evropsko
pravo. Pod evropskimi mejnimi pragovi, kjer lahko država članica na
nacionalni ravni sistem uredi bolj fleksibilno, pa predlog zakona
zaradi spodbujanja lokalnega in regionalnega gospodarstva, vključno s
kmetijstvom, uvaja nekaj novosti in izjem, ki bodo omogočale večjo
promocijo, regionalizacijo in potrošnjo slovenskega blaga.
Poleg zakonodajnih sprememb pa so bistvene tudi spremljevalne
aktivnosti. V okviru pregleda sistema javnega naročanja, ki se ga je
sistematično lotila tudi Evropska komisija v letu 20174 ta ugotavlja,
da so države članice na različnih stopnjah na poti k
profesionalizaciji, vendar je pomembno, da se k temu zavežejo vse.
Dolgoročne strategije za profesionalizacijo na nacionalni ravni so
ključne za zagotavljanje, da so pravi ljudje s pravimi spretnostmi in
znanji ter orodji na pravem mestu ob pravem času, da zagotovijo
najboljše rezultate. V okviru omenjenih sporočil je Evropska komisija
glede profesionalizacije izdala tudi Priporočila, iz katerih pa izhaja,
da se »cilj profesionalizacije javnega naročanja razume široko v
smislu, da zajema splošno izboljšanje celotnega razpona poklicnih
spretnosti in kompetenc, znanja in izkušenj ljudi, ki izvajajo naloge,
povezane z javnim naročanjem, ali pri njih sodelujejo. Zajema tudi
orodja in podporo ter arhitekturo institucionalne politike, ki so
potrebni za učinkovito opravljanje dela in doseganje rezultatov.«.
V povezavi s profesionalizacijo tako ugotavljamo, da je izvedba
postopka javnega naročila kompleksen proces, ki vključuje različne
profile delovnih mest oziroma znanj, tako postopkovnih kot zlasti
vsebinskih. MJU bo ob posredovanju predloga zakona iz tega razloga v
sprejem Vladi RS tudi predlagal, da v določenem roku vzpostavi
kompetenčni model za osebe, ki delajo na področju javnega naročanja in
zagotovi izvedbo ustreznih programov za doseganje vseh zahtevanih
znanj in kompetenc.
Poglavitne rešitve predloga zakona:
Pod vrednostmi, ki jih določajo direktive5, lahko države članice
postopke uredijo po lastni presoji. V ta namen že imamo določen
»nacionalni« postopek – NMV, ki ga je mogoče uporabljati za blago in
storitve do evropskih pragov, za gradnje pa do 500.000 EUR brez davka
na dodano vrednost (v nadaljnjem besedilu: DDV) na splošnem in do
1.000.000 EUR brez DDV na infrastrukturnem področju. V tem delu
ocenjujemo, da bi lahko ta postopek tudi pri gradnjah uporabljali do
evropskih pragov (5,35 mio EUR), saj gre kljub vsemu za transparenten
postopek, ki pa naročnikom omogoča tudi vključitev pogajanj (česar
npr. odprti postopek po direktivah ne dovoljuje), kar lahko
predstavlja prispevek k večji gospodarnosti naročanja, pri tem pa ni
tveganja za zmanjšano transparentnost.
Predlog zakona na splošnem področju tudi nekoliko dviguje mejne
vrednosti za njegovo uporabo, kar lahko prispeva k lokalnemu in
regionalnemu spodbujanju gospodarstva ter potrošnji.
Z vidika transparentnosti predlog zakona uvaja rok, v katerem mora
naročnik odgovoriti na zastavljeno vprašanje potencialnega ponudnika,
objavo vse dokumentacije izključno na portalu javnih naročil in objavo
vseh odločitev o oddaji javnih naročil, tudi tistih, ki se oddajo v
postopkih s pogajanji brez predhodne objave (z izjemo nujnih
postopkov).
V primeru javnih naročil, katerih ocenjena vrednost ne doseže evropski
pragov, bi lahko z zakonom dopustili določene izjeme. Tak pristop je
po našem mnenju zlasti primeren pri javnih naročilih oziroma
naročnikih, ki zaradi svoje specifike težko zasledujejo gospodarne
cilje ali druge strateške usmeritve, če morajo naročati v skladu z
zakonom. Kot primerno za to področje ocenjujemo javno naročanje hrane
oziroma živil, naročanje blaga za nadaljnjo prodajo (npr. lekarne
ipd.) ali za protokolarne namene.
Zakon določa tudi pravila sporočanja pri evidenčnih naročilih zaradi
zagotavljanja večje transparentnosti, in sicer ima naročnik po sedaj
veljavni ureditvi obveznost objave seznama naročil nad 10.000 EUR brez
DDV. Ker pa zakon omogoča oddajo določenih sklopov (t.im. kratke
verige) tudi na način, da se zakon ne uporabi, pri čemer gre za
vrednosti do 80.000 EUR na sklop, je smiselno opredeliti zahtevo po
objavi statističnih podatkov tudi v teh primerih, česar zakon v tem
trenutku ne določa. Prav tako se z vidika transparentnosti predlaga
objava seznamov evidenčnih naročil nad 10.000 EUR brez DDV zgolj na
portalu javnih naročil, in ne več tudi možnost objave na spletni
strani naročnika.
Zaradi občasnih težav z delovanjem elektronskega javnega naročanja je
treba oblikovati pravilo, ki bo veljalo za vse primere enako in bo
zagotovilo, da kljub morebitnim tehničnim težavam sistema, ta ne bo
ogrozil enakopravne obravnave ponudnikov, niti ogrozil izvedbe
postopka javnega naročanja do zaključka, hkrati pa mora rešitev biti
takšna, da omogoči učinkovito odpravo nedelovanja sistema.
Zakon določa, da je treba v vseh primerih javnega naročanja izločiti
ponudnike, ki nimajo poravnanih davkov in prispevkov, razen če je
znesek neporavnanega davka 50 EUR ali manj. Pri večjih
infrastrukturnih projektih se je ta zahteva izkazala kot izrazito
nesorazmerna, če je moral naročnik pri nekaj milijonskem poslu
izločiti najugodnejšega ponudnika, ki je imel npr. neplačanih davkov v
višini 100 EUR (včasih zgolj zaradi knjigovodskih težav v manjših
zneskih, dejansko pa ni šlo za davčnega neplačnika) in posledično
izbrati naslednjega po vrsti, katerega ponudba pa je lahko tudi za
nekaj sto tisoč (ali milijonov) EUR dražja. Predlog tega zakona ureja
področje tako, da omogoča sanacijo nepravilnosti, kar je tudi sicer
namen izključitvenih razlogov in popravnega mehanizma.
V segmentu pregleda ponudb in pozivanja ponudnikov na pojasnila in
dopolnitve ta predlog zakona ohranja le določbo, ki takšno
dopolnjevanje dopušča in ki tudi jasno pove, kaj je dovoljeno
popraviti, črta pa se del določbe, ki je doslej eksplicitno določala,
česa ponudnik ne sme popravljati, kar je povzročalo težave v praksi in
pri interpretaciji sodb sodišča EU glede predmetnega vprašanja. Sodna
praksa namreč temelji primarno na evropskem pravnem redu, pri čemer je
v tem segmentu dopolnjevanja ponudb Slovenija gledano primerjalno z
drugimi državami članicami, ki so v svoj nacionalni pravni red v
večini primerov prenesle le kogentne določbe direktive, v sedanji
ureditvi kompleksnejša in strožja.
V praksi se je žal tudi izoblikovalo stališče, da se, kljub po naši
oceni, jasni dikciji zakona (in direktive), ne izloči ponudba, ki ne
pokriva delovne in socialne zakonodaje, kar je po našem mnenju pravno
neprimerno in dejansko nedopustno. Zato predlagamo, da se določba
uredi tako jasno, da v to ne bo več nobenega dvoma in ponudba, katere
cena ne bo krila vseh stroškov dela, ne more biti izbrana.
Poleg navedenega pa predlagamo tudi razširjen nabor prekrškov, za
katere je praksa pokazala, da so potrebni za ustreznejše ravnanje
naročnikov in ponudnikov in večjo odgovornost na njihovi strani pri
izvajanju postopkov oziroma pri izvajanju pogodb. Dodatno pa je treba
urediti ustrezno pravno podlago za presojo sodišča, ko to odloča o
stranski sankciji prepovedi sodelovanja v postopkih javnega naročanja.
BESEDILO ČLENOV
1.
člen
V Zakonu o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 91/15 in 14/18) se v
1. členu v drugem odstavku na koncu tretje alineje za vejico črta
beseda »in«, v četrti alineji se pika nadomesti z vejico in za vejico
doda beseda »in«. Doda se nova peta alineja, ki se glasi:
»- del Direktive 2019/882/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 7.
aprila 2019 o zahtevah glede dostopnosti za proizvode in storitve (UL
L št. 151 z dne 7. 6. 2019 str. 70, v nadaljnjem besedilu: Direktiva
2019/882/EU).«.
Obrazložitev k 1. členu:
S tem členom se dopolnjuje 1. člen veljavnega zakona, in sicer z
navedbo novega zakonodajnega akta Evropske unije, ki se bo s tem
zakonom v nacionalni pravni red prenesel le delno. Glede na
multidisciplinarnost Direktive 2019/882/EU Evropskega parlamenta in
Sveta z dne 7. aprila 2019 o zahtevah glede dostopnosti za proizvode
in storitve (UL L št. 151 z dne 7. 6. 2019 str. 70) (v nadaljnjem
besedilu: Direktiva 2019/882/EU), bo za njen popolni prenos na
nacionalni ravni treba zagotoviti horizontalen pristop. Njena vsebina
tako ne bo implementirana zgolj z enim samim zakonodajnim aktom,
temveč predvidoma z več področnimi akti, pri čemer se s tem zakonom v
nacionalni pravni red, ob upoštevanju uvodnih pojasnil (90 do 92 in
97) zadevne direktive, prenaša le poglavje X o zahtevah glede
dostopnosti v drugih aktih Unije, ki pa se v kontekstu dostopnosti
nanaša tudi na področje javnega naročanja oziroma veljavne EU
javnonaročniške zakonodajne podlage.
2.
člen
V 9. členu se osmi odstavek črta.
Obrazložitev k 2. členu:
Osmi odstavek 9. člena ZJN-3 določa, da v primeru dvoma MJU v upravnem
postopku presoja, ali določen subjekt izpolnjuje pogoje, da se ga
lahko opredeli kot zavezanca za uporabo zakona, pri čemer je takšno
presojanje z vidika držav članic Evropske unije unikum. Dejstvo je
tudi, da je status naročnika lahko spremenljiv in je odvisen od
posameznih dejanskih okoliščin v trenutku presoje (kot pojasnjeno npr.
v sodbi The Queen in H.M. Treasury, ex parte: University of Cambridge,
C-380/98 z dne 3. 10. 2000, ECLI:EU:C:2000:529). S spremembo tega
člena MJU ne bo več presojal ali subjekt izpolnjuje pogoje, ki se
praviloma ugotavljajo le v primeru dvoma, ali nek subjekt je oseba
javnega prava po opredelitvenih elementih tretjega odstavka 9. člena
ZJN-3, temveč bo vsak subjekt sam odgovoren, da pri oddaji naročil
oziroma izvajanju nabavnih dejavnostih upošteva veljavno zakonodajo.
3.
člen
V 21. členu se v prvem odstavku število »20.000« nadomesti s številom
»30.000«, število »40.000« se nadomesti s številom »60.000«.
V drugem odstavku se v prvem stavku za besedilom »prejšnjega odstavka«
doda besedilo »in javna naročila, ki se oddajo kot posamezni izločeni
sklopi v skladu s petim odstavkom 73. člena tega zakona in javna
naročila iz 17. točke prvega odstavka 27. člena tega zakona«. V
tretjem stavku se besedilo »na svoji spletni strani ali« črta,
besedilo »ocenjena vrednost« pa se nadomesti z besedilom »vrednost
brez DDV«.
Obrazložitev k 3. členu:
S tem členom se mejne vrednosti za uporabo zakona na splošnem področju
dvigujejo iz 20.000 EUR za blago in storitve ter projektne natečaje na
30.000 EUR brez DDV, za gradnje pa iz 40.000 EUR na 60.000 EUR brez
DDV.
Spreminja se tudi del pravila, ki ureja t.im. evidenčna naročila, kjer
se iz razloga večje pravne jasnosti natančno navaja, da tudi izločeni
sklopi, oddani v skladu s petim odstavkom 73. člena zakona (t.im.
»kratke verige«) in javna naročila živil, kadar zanje velja izjema po
tem zakonu, delijo enako usodo kot sicer vsa naročila pod pragovi za
uporabo zakona. Zaradi zagotavljanja še večje transparentnosti in
predvsem enake dostopnosti do vseh podatkov vseh naročnikov se ukinja
možnost objave seznama evidenčnih naročil na spletnih straneh
naročnika, temveč bo objava teh seznamov mogoča in obvezna le na
portalu javnih naročil, enotno in enako za vse naročnike. V povezavi z
objavo teh seznamov naročil (gre za naročila nad 10.000 EUR brez DDV
in pod mejno vrednostjo za uporabo zakona) se jasneje določa tudi, da
je namen te določbe v objavi tistih naročil, katerih dejanska (oddana)
vrednost je bila 10.000 EUR brez DDV (in ne ocenjena vrednost, ki se
lahko od dejanske sicer tudi razlikuje navzgor ali navzdol).
4.
člen
V 22. členu se v drugem odstavku v a) točki v prvi alineji za
besedilom »ki ga oddaja naročnik iz a)« besedilo »ali b)« črta, v
drugi alinei se pred besedilom »c)« doda besedilo »b) ali«.
Obrazložitev k 4. členu:
Direktiva 2014/24/EU dopušča državam članicam, da v določenih primerih
pravila uredijo strožje, kot jih določa ta direktiva. S to spremembo
se prej strožja ureditev za naročnike na t. im. podcentralni ravni
(organi samoupravnih lokalnih skupnosti) uredi tako, kot to predvideva
direktiva, ki za te naročnike dopušča enak prag kot za druge osebe
javnega prava. S tem bodo mejne vrednosti za objavo v Uradnem listu
Evropske unije enake tako za občine oziroma organe samoupravnih
lokalnih skupnosti kot za ostale osebe javnega prava, kot npr. javne
zavode, za katere je že doslej veljala višja mejna vrednost.
5.
člen
V 25. členu se v osmem in devetem odstavku beseda »ločeno« nadomesti z
besedo »enotno«.
Obrazložitev k 5. členu:
S to spremembo se odpravlja napačen zapis, ki je bil posledica tudi
napačnega prevoda Direktive 2014/24/EU. Namen teh dveh odstavkov je v
tem, da se določi pravilo, kako v primeru mešanih javnih naročil
ravnati, če se naročnik odloči oddati enotno (torej združeno) naročilo
sicer mešanih naročil.
6.
člen
V 27. členu se v 14. točki pika nadomesti s podpičjem. Dodajo se nove
15., 16. in 17. točka, ki se glasijo:
»15. javna naročila na splošnem področju, ki so oddana zaradi
nadaljnje prodaje ali dajanja v najem tretjim osebam, pod pogojem, da
naročnik ne uživa nobenih posebnih ali izključnih pravic v zvezi s
prodajo ali dajanjem predmeta takih javnih naročil v najem, drugi
subjekti pa ga lahko prosto prodajo ali dajo v najem pod enakimi
pogoji kot naročnik, če vrednost javnega naročila ne presega
vrednosti, od katerih dalje je potrebna objava v Uradnem listu
Evropske unije;
16. javna naročila blaga, ki so namenjena za protokolarna darila ali
druge oblike izvajanja promocije Republike Slovenije, če vrednost
javnega naročila ne presega vrednosti, od katerih dalje je potrebna
objava v Uradnem listu Evropske unije;
17. javna naročila živil, če vrednost javnega naročila ne presega
vrednosti, od katerih dalje je potrebna objava v Uradnem listu
Evropske unije.«.
Doda se nov drugi odstavek, ki se glasi:
»(2) Ne glede na prejšnji odstavek, mora naročnik v primerih iz 17.
točke prejšnjega odstavka upoštevati drugi odstavek 21. člena tega
zakona in cilje, kot jih za ta predmet določa uredba, ki ureja zeleno
javno naročanje.«.
Obrazložitev k 6. členu:
Predlagana sprememba dodaja tri nove izjeme od uporabe pravil javnega
naročanja. Prva dodana izjema se nanaša na javna naročila na splošnem
področju, in sicer za tista naročila, ki so oddana zaradi nadaljnje
prodaje ali oddaje v najem. Takšna izjema je smiselna, saj določeni
naročniki (npr. javni lekarniški zavodi) v nekem deležu izvajajo tudi
povsem tržno dejavnost, kot je prodaja kozmetike in podobnega
asortimaja, ki je na voljo tudi v drugih trgovinah, pri čemer jih
zavezanost kupovati te izdelke po pravilih javnega naročanja lahko v
tržnem delu postavlja v slabši položaj kot njihove konkurenčne
ponudnike. Ker Direktiva 2014/24/EU te izjeme ne pozna na splošnem
področju, je slednja s to spremembo dovoljena, a omejena z
vrednostnimi pragovi za objavo v Uradnem listu EU. Enako velja tudi za
drugo in tretjo novo izjemo, ki se nanašata na javno naročanje blaga,
ki je namenjeno za protokolarna darila ali druge oblike izvajanja
promocije Republike Slovenije, predvsem z namenom promocije lokalnih
izdelkov, in za javna naročila živil, s čimer se bo povečala možnost
sodelovanja z lokalnimi pridelovalci in predelovalci slovenske hrane
oziroma živil. Nov drugi odstavek pa za javna naročila živil, tudi
kadar zanje velja izjema po tem zakonu, določa obvezno spoštovanje
ciljev zelenega javnega naročanja, kot ga za živila opredeljuje
uredba, ki ureja zeleno javno naročanje. Slednje pomeni, da bo moral
naročnik, če bo ocenjena vrednost javnega naročila nižja od mejnih
vrednosti za objave v Uradnem listu EU, pri oddaji teh naročil, ki jih
bo lahko sicer izvedel brez uporabe postopkov po tem zakonu (z izjemo
pravil, ki veljajo za evidenčna naročila), upoštevati, da bo dosegel
predpisane cilje in nabavil določen odstotek ekoloških živil oziroma
živil iz shem kakovosti.
7.
člen
V 28. členu se v četrtem odstavku v a) točki beseda »in« črta, doda se
podpičje, v b) točki se vejica pred besedo »in« nadomesti s podpičjem,
beseda »in« se črta. V c) točki se pika nadomesti z vejico in doda
beseda »in«. Doda se nova č) točka, ki se glasi:
»č) vrednost predmeta naročanja je enaka ali nižja od cen za ta
predmet na trgu.«.
Obrazložitev k 7. členu:
28. člen ZJN-3 ureja pravila za oddajo javnih naročil med osebami v
javnem sektorju, pri čemer veljajo pogoji za tovrstno ravnanje v vseh
primerih enako, ne glede na to, ali gre za vertikalni ali horizontalni
»in-house«. S to spremembo se zaradi večje pravne jasnoti tako tudi v
primeru »in-house« naročila med več naročniki in osebo, ki jo
obvladuje skupaj z drugimi naročniki, jasno določa, da je ta izjema
mogoča pod enakimi pogoji kot v ostalih primerih, torej mora tudi v
tem primeru veljati, da je vrednost predmeta naročanja enaka ali nižja
od cen za ta predmet na trgu, kot je to v 28. členu ZJN-3 že
opredeljeno v prvem in šestem odstavku tega člena.
8.
člen
V 44. členu se v enajstem odstavku za besedo »naročilu« doda besedilo
»ali v povabilu k oddaji ponudb v primeru iz b) točke prvega odstavka
tega člena, če ni treba objaviti obvestila o javnem naročilu,«.
Obrazložitev k 8. členu:
S to spremembo se tudi v primeru izvedbe konkurenčnega postopka s
pogajanji na podlagi b) točke prvega odstavka 44. člena, kjer lahko
naročnik, če so izpolnjeni pogoji, nadaljuje prej neuspešno izvedeni
postopek, kjer ne objavi obvestila o naročilu, temveč ponudnike le
povabi k oddaji ponudb s povabilom, z vidika večje učinkovitosti
dopusti možnost pridržanja pravice, da odda naročilo na podlagi prvih
ponudb. To pa hkrati dviguje konkurenčnost in stremi k temu, da
ponudniki pripravijo realne ponudbe.
9.
člen
V 46. členu se v devetem odstavku na koncu odstavka doda besedilo »Ne
glede na prvi odstavek 58. člena in deseti odstavek 90. člena tega
zakona naročniku v primeru iz č) točke prvega odstavka tega člena ni
treba objaviti odločitve na portalu javnih naročil in pred tem
posredovati obvestila iz 57. člena v objavo pred objavo odločitve,
temveč lahko odločitev vroči v skladu z zakonom, ki ureja upravni
postopek, če isti dan, ko se ponudnikom posreduje odločitev, v objavo
pošlje tudi obvestilo iz 57. člena tega zakona.«.
Obrazložitev k 9. členu:
V povezavi s spremembo 90. člena ZJN-3, ki določa, da mora biti v
primeru postopka s pogajanji brez predhodne objave in v primeru
konkurenčnega dialoga ter konkurenčnega postopka s pogajanji, kjer v
obeh primerih zakon daje možnost izvedbe postopka brez objave
obvestila o naročilu, prostovoljno obvestilo za predhodno
transparentnost objavljeno pred objavo odločitve o oddaji, in sicer z
namenom zagotovitve objave prvega obvestila na portalu javnih naročil,
kamor je nato mogoče tehnično vezati tudi objavo odločitve o oddaji
naročila, se s spremembo tega člena določa izjema v primeru postopka,
ki se izvaja iz razloga skrajne nujnosti. V tem primeru velja, da
lahko naročnik v primeru iz č) točke prvega odstavka 46. člena ZJN-3
odločitev vroči v skladu z zakonom, ki ureja upravni postopek, če isti
dan, ko se ponudnikom posreduje odločitev, v objavo pošlje tudi
obvestilo iz 57. člena tega zakona.
10.
člen
V 47. členu se v prvem odstavku besedilo »pri javnem naročilu blaga in
storitev« in besedilo »,in pri javnem naročilu gradnje, če je vrednost
javnega naročila na splošnem področju enaka ali višja od 40.000 eurov
in nižja od 500.000 eurov, ter na infrastrukturnem področju enaka ali
višja od 100.000 eurov in nižja od 1.000.000 eurov« črta.
Obrazložitev k 10. členu:
S predlogom te spremembe se nacionalni postopek naročila male
vrednosti dopušča v vseh primerih, kjer objava obvestila v Uradnem
listu EU ni potrebna. Na ta način se poenostavlja sistem javnega
naročanja na nacionalni ravni tako, da je v vseh primerih do evropskih
mejnih vrednosti mogoče uporabiti nacionalni postopek, to je postopek
naročila male vrednosti, ki je povsem transparenten postopek, ki pa
je, za razliko od drugih postopkov, ki morajo biti objavljeni tudi v
Uradnem listu EU, javno objavljen le na slovenskem portalu javnih
naročil, hkrati pa naročnikom omogoča tudi vključitev pogajanj (česar
npr. odprti postopek po direktivah ne dovoljuje), kar lahko
predstavlja prispevek k večji učinkovitosti naročanja, pri tem pa ni
tveganja za zmanjšano transparentnost.
11.
člen
V 52. členu v prvem odstavku v 6. točki se vejica in besedilo
»informacijah o nedokončanem postopku« črtata.
Obrazložitev k 11. členu:
Predlagana sprememba 52. člena je neposredno povezana s predlagano
spremembo 60. člena, ki ureja uskladitev pravila s tehničnimi
rešitvami portala javnih naročil in obrazcev, ki se uporabljajo v
posameznih primerih v skladu z Uredbo Komisije (EU) 2015/1986 z dne
11. novembra 2015 o standardnih obrazcih za objavo obvestil na
področju javnega naročanja in razveljavitvi Izvedbene Uredbe (EU) št.
842/2011 (Besedilo velja za EGP) (v nadaljnjem besedilu: Uredba
Komisije (EU) 2015/1986).
12.
člen
V 57. členu se v prvem odstavku za besedo »konkurenčnem« doda beseda
»dialogu in konkurenčnem«. Besedilo »isti dan, ko naročnik posreduje
ponudnikom odločitev« se nadomesti z besedilom »pred objavo
odločitve«.
Obrazložitev k 12. členu:
S to spremembo se v povezavi s spremembo 90. člena ZJN-3 določa, da
mora biti v primeru postopka s pogajanji brez predhodne objave in v
primeru konkurenčnega dialoga ter konkurenčnega postopka s pogajanji,
kjer v obeh primerih zakon daje možnost izvedbe postopka brez objave
obvestila o naročilu, prostovoljno obvestilo za predhodno
transparentnost objavljeno pred objavo odločitve o oddaji, in sicer z
namenom zagotovitve objave prvega obvestila na portalu javnih naročil,
kamor je nato mogoče tehnično vezati tudi objavo odločitve o oddaji
naročila. S tem bo zagotovljeno, da bodo odločitve o oddaji javnih
naročil v vseh primerih objavljene javno, z izjemo primerov postopkov,
ki se izvajajo iz razloga skrajne nujnosti. V tem primeru velja
nespremenjeno pravilo, da lahko naročnik v primeru iz č) točke prvega
odstavka 46. člena ZJN-3 odločitev vroči v skladu z zakonom, ki ureja
upravni postopek, če isti dan, ko se ponudnikom posreduje odločitev, v
objavo pošlje tudi obvestilo iz 57. člena tega zakona. Ta izjema je
urejena v 9. členu tega zakona oziroma spremenjenem devetem odstavku
46. člena ZJN-3.
13.
člen
V 58. členu se v prvem odstavku za besedilom »ki sledi odločitvi o
oddaji javnega naročila ali sklenitvi okvirnega sporazuma« doda
besedilo »oziroma od pravnomočnosti odločitve iz prvega ali petega
odstavka 90. člena tega zakona ali iz drugega odstavka 90. člena tega
zakona, če naročilo ni oddano«.
V tretjem odstavku se drugi stavek črta.
Obrazložitev k 13. členu:
Predlagana sprememba 58. člena ureja uskladitev pravila s tehničnimi
rešitvami portala javnih naročil in obrazcev, ki se uporabljajo v
posameznih primerih v skladu z Uredbo Komisije (EU) 2015/1986. Na
podlagi te spremembe se tako obvestilo o oddaji naročila objavi kadar
naročnik javno naročilo odda, kadar ustavi postopek, kadar zavrne vse
ponudbe in kadar konča postopek brez oddaje javnega naročila (npr. vse
ponudbe so nedopustne ali ni bilo nobene ponudbe ipd.). S spremembo
drugega odstavka se odpravlja administrativno obremenjevanje
naročnikov pri sporočanju podatkov o posamičnih naročilih na podlagi
sklenjenega okvirnega sporazuma. Naročnik bo skladno s tem členom še
vedno moral objaviti obvestilo o oddaji naročila, ko bo postopek za
izbiro strank okvirnega sporazuma končan, pri izvajanju okvirnega
sporazuma pa mu za vsako posamezno naročilo ne bo treba več zbirati
podatkov in jih po četrtletjih objavljati na portalu javnih naročil.
14.
člen
V 60. členu se v naslovu člena vejica in besedilo »informacijah o
nedokončanem postopku« črtata.
Prvi odstavek se spremeni tako, da se glasi:
»(1) Naročnik objavi obvestilo o dodatnih informacijah ali popravku,
kadar izvaja postopek javnega naročanja, v katerem objavi obvestilo o
naročilu iz 3. točke prvega odstavka 52. člena tega zakona, in
spreminja ali dopolnjuje dokumentacijo v zvezi z oddajo javnega
naročila.«.
V drugem odstavku se za besedilom »dodatnih informacijah« vejica in
besedilo »informacijah o nedokončanem postopku« črtata.
Tretji odstavek se črta.
Obrazložitev k 14. členu:
Predlagana sprememba 60. člena ureja uskladitev pravila s tehničnimi
rešitvami portala javnih naročil in obrazcev, ki se uporabljajo v
posameznih primerih v skladu z Uredbo Komisije (EU) 2015/1986 in je
neposredno povezana s predlagano spremembo 58. člena.
15.
člen
V 61. členu se v četrtem odstavku v prvem stavku za besedo »dokumente«
doda vejica in besedilo »vendar ne kasneje kot 10 dni po prejeti
zahtevi«. V drugem stavku se pika nadomesti z vejico in doda besedilo
»vendar ne kasneje kot 10 dni po prejeti zahtevi.«.
Obrazložitev k 15. členu:
Predlagana sprememba nalaga naročnikom obveznost, da v primeru
zastavljenega vprašanja na portalu javnih naročil nanj odgovorijo
najkasneje v desetih dneh po prejemu vprašanja. S tem se tudi
ponudnikom zagotavlja pravočasen prejem potrebnih informacij za
pripravo ustrezne in kvalitetne ponudbe.
16.
člen
V 67. členu se v prvem odstavku v prvem stavku besedilo »ali prek
njega« črta.
V četrtem odstavku v tretji alineji se za drugim stavkom doda besedilo
»Ne glede na prejšnji stavek se pogodba za izvedbo javnega naročila
gradnje ne razveže, če bi razveza pogodbe naročniku povzročila
nesorazmerne stroške ali bistvene težave pri nemoteni izvedbi gradnje
ali pridobivanju uporabnih dovoljenj in zagotavljanju ustreznih
finančnih instrumentov zavarovanj za izvedbo del ali nesorazmerne
časovne zamude.«.
Obrazložitev k 16. členu:
S to spremembo se z namenom večje transparentnosti in sledljivosti
določa obvezna objava dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila
izključno na portalu javnih naročil, ukinja pa se možnost objave te
dokumentacije na posameznih drugih spletnih mestih.
S spremembo četrtega odstavka se določa, da obveznost razveze pogodbe
v primeru ugotovljenih kršitev pri gradnjah ni potrebna v določenih
okoliščinah. Gradnje namreč praviloma predstavljajo kompleksen
projekt, ki ga ni mogoče prekiniti med izvajanjem, ne da bi to
vplivalo na dodatne stroške, časovne zamude, odgovornosti različnih
izvajalcev gradnje in ustreznost in stabilnost samega dokončanega
projekta, kar je v nasprotju (in nesorazmerno) z načelom gospodarnosti
porabe javnih sredstev.
17.
člen
V 67.a členu se v drugem odstavku v b) točki besedilo »negativnimi
referencami« nadomesti z besedilom »izrečenimi stranskimi sankcijami
izločitve iz postopkov javnega naročanja«.
Obrazložitev k 17. členu:
S spremembo drugega odstavka se popravi naziv evidence, skladno s
spremembo 110. člena ZJN-3, kjer se evidenca gospodarskih subjektov z
negativnimi referencami preimenuje v evidenco gospodarskih subjektov z
izrečenimi stranskimi sankcijami izločitve iz postopkov javnega
naročanja.
18.
člen
Za 68. členom se doda nov 68.a člen, ki se glasi:
“68.a člen
(zahteve v zvezi z obvezno dostopnostjo po Direktivi 2019/882/EU)
(1) Kadar so predmet naročanja blago ali storitve iz člena 2 Direktive
2019/882/EU, predstavljajo zahteve glede dostopnosti, določene v
Prilogi I k tej direktivi, zahteve glede obvezne dostopnosti v smislu
tretjega odstavka prejšnjega člena.
(2) Za vsako blago ali storitev, katere značilnosti, elementi ali
funkcije izpolnjujejo zahteve glede dostopnosti iz Priloge I k
Direktivi 2019/882/EU, se v skladu z oddelkom VI Priloge I iste
direktive predpostavlja, da njihove značilnosti, elementi ali funkcije
izpolnjujejo tudi ustrezne obveznosti iz drugih aktov Unije glede
dostopnosti, razen če je v teh drugih aktih določeno drugače.
(3) Skladnost s harmoniziranimi standardi in tehničnimi
specifikacijami ali njihovimi deli, sprejetimi v skladu s členom 15
Direktive 2019/882/EU, ustvarja domnevo o skladnosti s prvim in drugim
odstavkom tega člena, kolikor zadevni standardi in tehnične
specifikacije ali njihovi deli izpolnjujejo zahteve glede dostopnosti
iz te direktive.«.
Obrazložitev k 18. členu:
S tem členom se v nacionalni pravni red prenaša 24. člen Direktive
2019/882/EU (t.im. direktive o zahtevah glede dostopnosti za proizvode
in storitve). Kot izhaja iz uvodnega pojasnila 90 Direktive
2019/882/EU, že EU javnonaročniški direktivi (2014/24/EU in
2014/25/EU), ki urejata postopke javnega naročanja v zvezi z javnimi
naročili in projektnimi natečaji za nekatero blago (proizvode),
storitve in gradnje, določata tudi, da se pri vseh nabavah, ki naj bi
jih uporabljale fizične osebe, bodisi splošna javnost bodisi
uslužbenci naročnika, pri pripravi tehničnih specifikacij, razen v
ustrezno utemeljenih primerih, upoštevajo merila dostopnosti za
invalide ali zahteve za oblikovanje, prilagojeno vsem uporabnikom.
Poleg tega ti direktivi določata tudi, da kadar so zahteve v zvezi z
obvezno dostopnostjo sprejete s pravnim aktom Unije, se tehnične
specifikacije, kar zadeva merila dostopnosti za invalide ali zahteve
za oblikovanje, prilagojeno vsem uporabnikom, določijo s sklicevanjem
nanj. Direktiva 2019/882/EU pa določa obvezne zahteve glede
dostopnosti za proizvode in storitve, za katere se uporablja (za
ostale proizvode in storitve te zahteve glede dostopnosti niso
zavezujoče), pri čemer direktiva določa tudi definicijo proizvoda in
storitve. »Proizvod« pomeni snov, pripravek ali blago, pridobljeno v
proizvodnem procesu, razen hrane, krme, živih rastlin in živali,
proizvodov človeškega izvora ter proizvodov rastlin in živali,
neposredno vezanih na njihovo prihodnje razmnoževanje, »storitev« pa
pomeni storitev, kot je opredeljena v točki 1 člena 4 Direktive
2006/123/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. decembra 2006 o
storitvah na notranjem trgu (UL L 376, 27.12.2006, str. 36). Področje
uporabe Direktive 2019/882/EU opredeljuje 2. člen, ki zajema sledeče
proizvode in storitve, ki se dajo na trg ali ki se zagotovijo
potrošnikom po 28. juniju 2025:
1. Proizvodi:
(a) potrošniške sisteme računalniške strojne opreme za splošno rabo in
operacijske sisteme teh sistemov strojne opreme;
(b) naslednje samopostrežne terminale:
(i) plačilne terminale;
(ii) samopostrežne terminale, namenjene zagotavljanju storitev, za
katere se uporablja ta direktiva:
— bankomate,
— prodajne avtomate za vozovnice,
— avtomate za prijavo,
— interaktivne samopostrežne terminale za zagotavljanje informacij,
razen terminalov, ki so nameščeni kot sestavni deli vozil,
zrakoplovov, ladij ali tirnih vozil;
(c) potrošniško terminalno opremo z interaktivnimi računalniškimi
zmogljivostmi, ki se uporablja za elektronske komunikacijske storitve;
(d) potrošniško terminalno opremo z interaktivnimi računalniškimi
zmogljivostmi, ki se uporablja za dostop do avdiovizualnih medijskih
storitev, ter
(e) e-bralnike.
2. Storitve:
(a) elektronske komunikacijske storitve, razen storitev prenosa, ki se
uporabljajo za zagotavljanje storitev stroj-stroj;
(b) storitve, ki zagotavljajo dostop do avdiovizualnih medijskih
storitev;
(c) naslednje elemente storitev letalskega, avtobusnega, železniškega
in vodnega potniškega prevoza, razen storitev mestnega, primestnega in
regionalnega prevoza, za katere se uporabljajo le elementi iz točke
(v):
(i) spletišča;
(ii) storitve na osnovi mobilnih naprav, vključno z mobilnimi
aplikacijami;
(iii) elektronske vozovnice in storitve izdajanja elektronskih
vozovnic;
(iv) zagotavljanje informacij o prevoznih storitvah, vključno s
potovalnimi informacijami v realnem času; v primeru informativnih
zaslonov je to omejeno le na interaktivne zaslone, ki so na ozemlju
Unije, ter
(v) interaktivne samopostrežne terminale na ozemlju Unije, razen
tistih, ki so nameščeni kot sestavni deli vozil, zrakoplovov, ladij
ali tirnih vozil, ki se uporabljajo za zagotavljanje katerega koli
dela takšnih storitev potniškega prevoza;
(d) potrošniške bančne storitve;
(e) e-knjige in namensko programsko opremo ter
(f) storitve e-trgovine.
3. Ta direktiva se uporablja tudi za odgovarjanje na komunikacijo v
sili v okviru enotne evropske številke za klic v sili »112«.
Direktiva pa se ne uporablja za naslednjo vsebino spletišč in mobilnih
aplikacij:
(a) predhodno posnete časovne medijske vsebine, objavljene pred 28.
junijem 2025;
(b) oblike zapisa pisarniških datotek, objavljene pred 28. junijem
2025;
(c) spletne zemljevide in storitve zemljevidov, če so ključne
informacije pri zemljevidih, ki so namenjeni navigaciji, zagotovljene
na dostopen digitalen način;
(d) vsebine tretjih oseb, ki jih zadevni gospodarski subjekt ni ne
financiral ne razvil oziroma niso pod njegovim nadzorom;
(e) vsebine spletišč in mobilnih aplikacij, ki se štejejo za arhiv,
kar pomeni, da vsebujejo le vsebino, ki se ne posodablja ali ureja po
28. juniju 2025.
Posamezni pojmi, ki jih za potrebe opredelitve področja uporabe
(pokritosti) v svojem 2. členu uporablja Direktiva 2019/882/EU, so
natančneje definirani v 3. členu direktive (kot npr. elektronska
komunikacijska storitev, potrošniške bančne storitve, komunikacija v
sili, plačilni terminal, e-knjiga in namenska programska oprema,
e-bralnik). Pri identifikaciji obsega pokritosti proizvodov in
storitev, se je tako nujno potrebno opreti in upoštevati omenjene
opredelitve pojmov.
S tem členom se torej v povezavi z obstoječim tretjim odstavkom 68.
člena veljavnega zakona (ZJN-3), ki določa, da kadar zahteve v zvezi z
obvezno dostopnostjo določa neposredno veljaven pravni akt Evropske
unije, naročnik tehnične specifikacije glede kriterijev dostopnosti za
invalide določi s sklicevanjem na ta akt, pri čemer kot tovrsten akt
šteje tudi Direktiva 2019/882/EU, določa obveznost, da morajo
naročniki, kadar naročajo določeno blago ali storitve, ki so zajeti v
2. členu te direktive, tega naročati tako, da že pri pripravi
tehničnih specifikacij javnega naročila opredelijo zahteve glede
dostopnosti, kot jih opredeljuje Priloga I k zadevni direktivi. Gre za
omejen spekter blaga oziroma storitev, ki je bil določen na podlagi
analize v okviru ocene učinka predpisa (na ravni EU), kot relevanten
za invalide in za katere so bile med državami članicami sprejete (ali
se je pričakovalo, da še bodo) nacionalne zahteve glede dostopnosti,
ki ovirajo delovanje notranjega trga. Odprava te omejitve in
izboljšanje položaja invalidov pa je glavni namen te direktive.
Navedeno pomeni, da morajo naročniki v primeru naročanja teh predmetov
zahtevati, da ti izpolnjujejo v prilogi I navedene zahteve, ki so
opredeljene ločeno za posamezne kategorije proizvodov in storitev
(oddelki I do V Priloge I).
Navedene zahteve glede dostopnosti niso zavezujoče za proizvode in
storitve izven področja uporabe direktive, vendar pa bi uporaba teh
zahtev glede dostopnosti za izpolnjevanje ustreznih obveznosti iz
drugih aktov Unije (poleg te direktive) olajšala izvajanje dostopnosti
in prispevala k pravni varnosti ter približanju zahtev glede
dostopnosti v vsej Uniji. S tem členom se tako skladno z direktivo za
vsako blago ali storitev, katere značilnosti, elementi ali funkcije
izpolnjujejo zahteve glede dostopnosti iz direktive, lahko
predpostavlja, da njihove značilnosti, elementi ali funkcije
izpolnjujejo tudi ustrezne obveznosti iz drugih aktov Unije glede
dostopnosti, razen če je v teh drugih aktih določeno drugače. Da bi se
lahko štelo, da je takšno predpostavljanje upravičeno, oddelek VI
Priloge I določa tudi jasne kriterije, kdaj je to mogoče.
Oddelek VII pa opredeljuje merila glede funkcionalne učinkovitosti,
povezanih z načini upravljanja proizvodov in storitev. Ta merila naj
ne bi veljala za splošno alternativo zahtevam glede dostopnosti iz te
direktive, pač pa bi jih bilo treba uporabljati le v zelo posebnih
okoliščinah. Ta merila bi se morala uporabljati za posebne funkcije
ali značilnosti proizvodov ali storitev, da bi bili dostopni, kadar
zahteve glede dostopnosti iz te direktive ne obravnavajo ene ali več
teh posebnih funkcij ali značilnosti. Poleg tega bi morala v primeru,
da zahteva glede dostopnosti vsebuje posebne tehnične zahteve, pri
čemer je zanje na voljo alternativna tehnična rešitev v proizvodu ali
storitvi, ta alternativna tehnična rešitev še vedno izpolnjevati
povezane zahteve glede dostopnosti in bi morala voditi do enake ali
večje dostopnosti ob uporabi ustreznih meril glede funkcionalne
učinkovitosti.
Da bi se olajšalo ugotavljanje skladnosti z veljavnimi zahtevami glede
dostopnosti, se določa domnevo o skladnosti za proizvode in storitve,
ki so skladni s prostovoljnimi harmoniziranimi standardi, sprejetimi v
skladu z Uredbo (EU) št. 1025/2012 Evropskega parlamenta in Sveta za
namene oblikovanja podrobnih tehničnih specifikacij navedenih zahtev.
To bo za naročnike v praksi pomenilo, da v kolikor bo gospodarski
subjekt ponudil blago ali storitve, skladne s standardi ali njihovimi
deli, katerih sklici so bili objavljeni v Uradnem listu Evropske
unije, bo naročnik predpostavljal, da so skladni z zahtevami glede
dostopnosti iz Direktive 2019/882/EU, kolikor zadevni standardi ali
njihovi deli zajemajo take zahteve.
19.
člen
V 75. členu se v drugem odstavku na koncu odstavka doda besedilo »Ne
glede na navedeno pa izključitev iz tega odstavka ni potrebna, če
gospodarski subjekt v roku, ki ga določi naročnik, poravna do dneva
poravnave zapadle obveznosti. Rok ne sme biti daljši kot 30 dni.«.
V četrtem odstavku se v a) točki besedilo »negativnimi referencami«
nadomesti z besedilom »izrečenimi stranskimi sankcijami izločitve iz
postopkov javnega naročanja«.
V šestem odstavku se v d) točki beseda "tretjega" nadomesti z besedo
"drugega".
Obrazložitev k 19. členu:
Z ZJN-3 se je v 75. členu uvedel minimalni prag zapadlih, neplačanih
terjatev, od katerega dalje morajo naročniki izločati ponudnike –
neplačnike davkov in prispevkov za socialno varnost, s čimer je bil že
implementiran tudi sicer popravni mehanizem, ki ga direktive s
področja javnega naročanja dopuščajo tudi v tem primeru. Namen te
določbe je bil v tem, da se iz postopkov javnega naročanja ne izločajo
ponudniki, ki praviloma redno poravnavajo svoje obveznosti in je
njihov dolg iz naslova neplačanih davkov oziroma prispevkov za
socialno varnost nastal zaradi morebitnih izravnav terjatev ali
manjših odstopanj med evidencami ponudnikov in davčnega organa glede
knjigovodskega stanja terjatev. Ravno zaradi slednjega pa se je v
praksi izkazalo, da je določba lahko nesorazmerna zlasti v primerih,
ko je ponudnik sicer redni plačnik, vendar se zaradi različnih
življenjskih situacij in okoliščin zgodi odstopanje, ki pa je lahko
tudi tako nesorazmerno, da je izločitev takega ponudnika lahko z
gospodarnega vidika problematična (primer neplačanih 60 EUR davka
zaradi bolezni računovodje lahko povzroči izločitev tudi nekaj
milijonov ugodnejše ponudbe), pri čemer po trenutno veljavni
zakonodaji ponudnik nima možnosti te napake popraviti. S predlagano
spremembo se odpravlja ta anomalija in se ponudnikom dopušča, da
morebitne neplačane obveznosti poravnajo v roku, ki ga določi
naročnik, pri čemer morajo poravnati vse obveznosti, ki zapadejo v
plačilo ne zgolj, do roka, ko je ponudnik oddal ponudbo, temveč do dne
plačila oziroma poravnave terjatev, ki ga določi naročnik.
S spremembo četrtega odstavka se popravi naziv evidence, skladno s
spremembo 110. člena ZJN-3, kjer se evidenca gospodarskih subjektov z
negativnimi referencami preimenuje v evidenco gospodarskih subjektov z
izrečenimi stranskimi sankcijami izločitve iz postopkov javnega
naročanja.
S tem členom se zaradi sprememb 91. člena ZJN-3 ustrezno popravi tudi
sklice nanj.
20.
člen
V 77. členu se v tretjem odstavku v a) točki za besedo »register« doda
besedilo »in izpis ni starejši od 4 mesecev ali je pridobljen
najkasneje v 60 dneh od roka za oddajo ponudb ali prijav«.
V desetem odstavku se besedilo »negativnimi referencami« nadomesti z
besedilom »izrečenimi stranskimi sankcijami izločitve iz postopkov
javnega naročanja«.
Obrazložitev k 20. členu:
Neodvisno od 75. člena ZJN-3, kjer je pri nekaterih razlogih za
izključitev naveden presečni datum, na katerega ne sme biti podan
razlog za izključitev, pri nekaterih pa ne, ZJN-3 vsebuje še posebno
določbo v osmem odstavku 75. člena ZJN-3, ki pravi, da naročnik iz
postopka javnega naročanja kadar koli v postopku (ne zgolj takrat, ko
preverja najugodnejšega ponudnika – kot to sicer nalaga 79. člen)
izključi gospodarski subjekt, če se izkaže, da je pred ali med
postopkom javnega naročanja ta subjekt glede na storjena ali
neizvedena dejanja v enem od položajev iz prvega, drugega ali četrtega
odstavka tega člena. Določba, ki naročniku omogoča, da izključi
gospodarski subjekt kadarkoli v postopku, pomeni, da ZJN-3 praviloma
ne predpisuje, kdaj natančno mora naročnik sprejeti to odločitev
oziroma tudi ne predpisuje, kdaj v postopku se naročnik odloči, da
izvede preverjanje (npr. kdaj uporabi e-Dosje, kdaj zaprosi za
dokazila itd.). V povezavi s predlagano spremembo 90. člena ZJN-3, ki
določa, da mora naročnik odločitev sprejeti v 60 dneh od dneva,
določenega za oddajo ponudb, pa je treba to določbo razumeti tudi
tako, da naročnik izključi subjekt kadarkoli v teh 60 dneh oziroma do
dneva sprejema odločitve.
77. člen ZJN-3 pa določa, katera potrdila, izjave in dokazila lahko
naročnik zahteva kot dokaz neobstoja razlogov za izključitev in da
lahko naročnik zahteva le dokazila, ki jih določa ta ali 78. člen
ZJN-3. Pri tem je v tretjem odstavku 77. člena ZJN-3 določeno, da
naročnik kot zadosten dokaz, da ne obstajajo razlogi za izključitev iz
prvega odstavka 75. člena tega zakona, sprejme izpis iz ustreznega
registra, kakršen je sodni register, če tega registra ni, pa
enakovreden dokument, ki ga izda pristojni sodni ali upravni organ v
Republiki Sloveniji, drugi državi članici ali matični državi ali
državi, v kateri ima sedež gospodarski subjekt, in iz katerega je
razvidno, da ne obstajajo razlogi za izključitev. Nadalje določa, da
če država članica ali tretja država takšnih dokumentov in potrdil ne
izdaja ali če ti ne zajemajo vseh primerov iz prvega odstavka 75.
člena tega zakona, jih je mogoče nadomestiti z zapriseženo izjavo, če
ta v državi članici ali tretji državi ni predvidena, pa z izjavo
določene osebe, dano pred pristojnim sodnim ali upravnim organom,
notarjem ali pred pristojno poklicno ali trgovinsko organizacijo v
matični državi te osebe ali v državi, v kateri ima sedež gospodarski
subjekt. Gospodarski subjekt pa ni dolžan predložiti dokazil ali
drugih listinskih dokazov, če lahko naročnik potrdila ali druge
potrebne informacije pridobi brezplačno z neposrednim dostopom do
nacionalne baze podatkov katere koli države članice, kakršne so
nacionalni register javnih naročil, elektronski register podjetij,
elektronski sistem za shranjevanje dokumentov ali predkvalifikacijski
sistem. Enako velja tudi v primeru, če naročnik omenjene dokumente že
ima zaradi prejšnjega oddanega naročila in so ti dokumenti še vedno
veljavni oziroma izkazujejo navedbe v ESPD.
Ker za razlog nekaznovanosti v državah članicah praviloma velja enotna
zakonodajna praksa, ki se nanaša na zakonsko rehabilitacijo in izbris
obsodbe po preteku zakonsko določenega obdobja, praviloma ni mogoče
pridobivati podatkov o kaznovanosti za nazaj, saj bi takšno
pridobivanje podatkov kršilo pravico subjekta do izbrisa in pozabe.
Zato je dokazila pristojnih organov o nekaznovanosti mogoče pridobiti
najprej na dan, ko je podana vloga za njihovo izdajo, ne pa na
presečni datum, ki se nahaja v preteklosti (kot denimo na presečni
datum oddaje ponudbe ali skrajnega roka za oddajo ponudb). Iz
navedenega razloga ni mogoče določiti le pravila, ki bi kot zadosten
dokaz obstoja nekaznovanosti opredelil zgolj dokazila iz sodnega
registra, ki niso starejša od določenega dne, saj bi v takem primeru
ponudniki morali pridobivati dokazila na zalogo, namreč kasneje
pridobljena dokazila ne bi bila upoštevana, ampak je kot zadosten
dokaz treba dopustiti potrdila v določenem časovnem razponu. Drugačna
ureditev bi terjala nesorazmerno in prekomerno obremenjevanje
ponudnikov.
Iz navedenih razlogov se s to spremembo določa šestmesečni razpon
veljavnosti izpisa iz sodnega registra kot ustrezno dokazilo za
izkazovanje neobstoja razloga iz prvega odstavka 75. člena ZJN-3.
Dokazila, ki ne bodo starejša od 4 mesecev (bodisi, jih bo ponudnik
pridobil na lastno pobudo sam in jih ob preverjanju ponudbe na poziv
naročnika predložil, bodisi, da bo z njimi naročnik že razpolagal iz
morebitnih predhodnih postopkov) ali bodo pridobljena v 60 dneh po
oddaji ponudb, tako določajo presumpcijo, da se kandidat oziroma
ponudnik šteje za nekaznovanega.
S spremembo desetega odstavka se popravi naziv evidence, skladno s
spremembo 110. člena ZJN-3, kjer se evidenca gospodarskih subjektov z
negativnimi referencami preimenuje v evidenco gospodarskih subjektov z
izrečenimi stranskimi sankcijami izločitve iz postopkov javnega
naročanja.
21.
člen
V 86. členu se tretji odstavek spremeni tako, da se glasi:
»(3) Če predložena dokazila ne pojasnijo nizke ravni predlagane cene
ali stroškov, lahko naročnik tako ponudbo zavrne.«.
V četrtem odstavku se besedilo »ni skladna z veljavnimi obveznostmi iz
drugega odstavka 3. člena tega zakona« nadomesti z besedilom
»gospodarski subjekt s predlagano ponudbeno ceno ne more izkazati, da
je pri njeni sestavi upošteval obveznosti, ki jih bo pri izvajanju
pogodbe o izvedbi javnega naročila moral izpolniti v skladu z delovno,
socialno in okoljsko zakonodajo«.
Obrazložitev k 21. členu:
S spremenjenim tretjim odstavkom 86. člena ZJN-3 se jasneje določa
diskrecijska pravica naročnika, ko predložena dokazila utemeljeno ne
pojasnijo nizke ravni cene ali stroškov, da lahko takšno ponudi tudi
zavrne.
Dosedanja ureditev, ki je naročnikom nalagala obvezno izločitev
ponudbe, če je ta bila neobičajna nizka iz razloga nespoštovanja
obveznosti iz drugega odstavka 3. člena tega zakona, kar predstavlja
obveznosti iz delovne, socialne in okoljske zakonodaje, v praksi ni
bila izvedljiva, saj se je v praksi določbo interpretiralo na način,
da gre za obveznosti, ki bodo šele nastale in jih v naprej ni mogoče
določiti kot takšne, ki ne bodo izpolnjene. S predlagano spremembo
četrtega odstavka 86. člena ZJN-3 se tako tudi jasno določa, da mora
naročnik izločiti ponudbo, ki je neobičajno nizka zato, ker že iz
predlagane ponujene cene izhaja, da ponudnik že pri njeni sestavi ni
upošteval obveznosti, ki jih bo moral, če bo izbran, kasneje pri
izvedbi te pogodbe upoštevati.
22.
člen
V 88. členu se v prvem odstavku v drugem stavku za besedo »ponudba«
doda besedilo »ali prijava«, za besedo »ponudb« se doda besedilo »ali
prijav«. Tretji stavek se črta.
V drugem odstavku se beseda »Naročnik« nadomesti z besedilom »Če se
elektronska komunikacijska sredstva iz razlogov iz drugega ali
četrtega odstavka 37. člena tega zakona ne uporabljajo, naročnik«, za
besedo »prejemu« se doda besedilo »tega dela«.
V petem odstavku se beseda »ob« nadomesti z besedo »po«. Doda se nov
stavek, ki se glasi: »Odpiranje ponudb ne sme biti izvedeno kasneje
kot 24 ur po času, ki je bil naveden v objavljenem obvestilu o javnem
naročilu oziroma predhodnem informativnem obvestilu ali periodičnem
informativnem obvestilu, ali dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega
naročila.«.
Sedmi odstavek se spremeni tako, da se glasi:
»(7) V kolikor elektronska komunikacijska sredstva, ki jih uporablja
naročnik za sporočanje v skladu 37. členom tega zakona, ne
zagotavljajo samodejnega dostopa do podatkov iz prejšnjega odstavka
naročnik zapisnik o odpiranju ponudb najkasneje v petih delovnih dneh
posreduje vsem ponudnikom.«.
Doda se nov osmi odstavek, ki se glasi:
»(8) Če elektronska komunikacijska sredstva, ki jih uporablja naročnik
za sporočanje v skladu s 37. členom tega zakona za prejem prijav ali
ponudb, zaradi tehničnih težav ne delujejo na način, ki omogoča oddajo
prijav ali ponudb najmanj polovico časa zadnjih 60 minut pred iztekom
roka, ki je določen za oddajo prijav ali ponudb, in se odpiranje
ponudb še ni izvedlo, lahko naročnik podaljša rok za oddajo in
odpiranje prijav ali ponudb za najmanj 2 delovna dneva v primeru
postopka oddaje naročila male vrednosti oziroma najmanj 5 delovnih dni
v primeru ostalih postopkov za oddajo naročila iz 39. člena tega
zakona.
Obrazložitev k 22. členu:
Zaradi prehoda na popolnoma elektronski in informacijsko podprt način
komuniciranja in sporočanja v postopkih javnega naročanja je treba
posamezne institute popraviti in prilagoditi na način, ki odraža
realno stanje glede na informacijsko tehnologijo. Prav tako je treba
iz razloga morebitnega nedelovanja sistema, ki omogoča elektronsko
oddajo prijav in ponudb, na kar posamezni naročnik nima vpliva,
zagotoviti, da postopek zgolj iz takšnega razloga ne postane
neuspešen. Takšna rešitev je nujna tudi z vidika zagotavljanja
spoštovanj načela gospodarnosti in učinkovitosti (ponavljanje postopka
povzroči dodatno delo in stroške na strani naročnika in ponudnika) in
transparentnosti. V primeru izpada delovanja katerega koli sistema, ki
se v ta namen uporablja, ravnanje naročnika ne bi smelo biti
prepuščeno njegovi samovolji, predvsem pa zapisano pravilo za takšne
primere omogoča jasna in v naprej določena enaka pravila igre za vse
sodelujoče, obenem pa je treba omogočiti učinkovito odpravo
nedelovanja sistema za elektronsko naročanje.
23.
člen
V 89. členu v petem odstavku se na koncu odstavka doda nov stavek, ki
se glasi »Očitne ali nebistvene napake lahko naročnik odpravi sam.«.
Šesti odstavek se črta.
Sedmi odstavek, ki postane šesti odstavek, se spremeni tako, da se
glasi:
»(6) Naročnik lahko ob pisnem soglasju ponudnika popravi računske
napake, ki jih odkrije pri pregledu in ocenjevanju ponudb. Pri tem se
količina in cena na enoto brez DDV ne smeta spreminjati. Če se pri
pregledu in ocenjevanju ponudb ugotovi, da je prišlo do računske
napake zaradi nepravilne vnaprej določene matematične operacije s
strani naročnika, lahko naročnik ob pisnem soglasju ponudnika popravi
računsko napako tako, da ob upoštevanju cen na enoto brez DDV in
količin, ki jih ponudi ponudnik, izračuna vrednost ponudbe z
upoštevanjem pravilne matematične operacije. Naročnik lahko ob pisnem
soglasju ponudnika napačno zapisano stopnjo DDV popravi v pravilno.«.
Osmi do enajsti odstavek postanejo sedmi do deseti odstavek.
Obrazložitev k 23. členu:
S petim do sedmim odstavkom 89. člena ZJN-3 se je z uveljavitvijo
ZJN-3 dopustila korekcija že predloženih ponudb, vendar ob sedanji
ureditvi ni brezmejna (kar sicer tudi v prihodnje ne sme postati).
Namen določb je bil predvsem doseči, da se iz postopka javnega
naročanja izločajo samo tiste ponudbe, ki ne omogočajo izpolnitve
naročila. Pri ponudbah, za katere se ugotovi, da imajo določene
pomanjkljivosti, pod pogojem, da njihov obstoj ali odprava nimata
vpliva na razvrstitev ponudb, pa se je omogočila odprava
pomanjkljivosti ali napak v ponudbah Izrecno je bila pri tem podana
prepoved spreminjanja vsebinskih elementov, ki opredeljujejo
izpolnjevanje pogojev, cene in elementov, katerih spreminjanje bi
imelo za posledico drugačno oceno v okviru postavljenih meril, razen
kadar gre za popravek ali dopolnitev očitne napake v tehničnem delu
ponudbe, če zaradi te spremembe ni dejansko predlagana nova ponudba,
razen če gre za očitne napake. Dopuščena je bila tudi možnost, kjer
sme izključno naročnik ob pisnem soglasju ponudnika popraviti računske
napake, ki jih odkrije pri pregledu in ocenjevanju ponudb oziroma
napake zaradi nepravilne vnaprej določene matematične operacije s
strani naročnika ali v primeru napačno zapisane stopnje DDV.
V praksi se je podrobno urejanje instituta dopolnjevanja, kot ga sicer
pozna direktiva in ga je že obširno pojasnila tudi sodna praksa
sodišča EU, izkazalo za neprimerno oziroma togo. S predlagano
spremembo se tako črtajo vse določbe, ki so konkretno želele
pojasnjevati osnovni namen instituta dovoljenega dopolnjevanja oziroma
pojasnjevanja ponudb.
Po predlagani spremembi bo tako treba pri morebitnem dopolnjevanju
ponudb slediti zlasti namenu tega instituta, ki pomeni obstoj možnosti
popraviti del ponudbe, ki izkazuje izpolnjevanje določene okoliščine v
času oddaje ponudbe, in sicer tako, da se ponudba dopolni po tem, ko
je bila oddana (npr. predložitev manjkajočega dokumenta). V vseh teh
primerih pa je potrebno upoštevati dejstvo, da mora iz dopolnitve
oziroma popravka izhajati, da je okoliščina, katere izpolnitev se
dokazuje, obstajala v času oddaje ponudbe. Temu pritrjuje tudi sodna
praksa Sodišča EU, ki je v primeru C-336/12 odločilo, da je »…načelo
enakega obravnavanja treba razlagati tako, da ne nasprotuje temu, da
naročnik po izteku roka za predložitev kandidatur v postopku javnega
naročila pozove kandidata, naj predloži dokumentacijo, ki opisuje
njegov položaj, … katere obstoj pred iztekom roka, določenega za
predložitev kandidature, je mogoče objektivno preveriti…«. Tudi
novejša sodna praksa Sodišča EU je v več svojih sodbah (npr. C-599/10,
C-336/12, C-131/6, C-387/14, C-324/14) že izoblikovala izhodišča za
presojo dovoljenih dopolnjevanj ponudb. Iz omenjenih sodb izhaja, da
ponudb po tem, ko so bile predložene, načeloma ni več mogoče
spreminjati niti na pobudo javnega naročnika niti na pobudo ponudnika
in da načelo enakega obravnavanja in preglednosti nasprotujeta
kakršnim koli pogajanjem med javnim naročnikom in katerim koli
ponudnikom, vendar pa je mogoče podatke v zvezi s ponudbo v nekaterih
točkah izjemoma popraviti ali dopolniti, zlasti če očitno potrebujejo
zgolj pojasnitev ali zaradi odprave očitnih materialnih napak, pod
pogojem, da zaradi te spremembe ni dejansko predlagana nova ponudba.
Iz omenjenih sodb izhaja tudi, da je zahteva po pojasnilih glede
ponudbe lahko podana šele po tem, ko se je naročnik seznanil z vsemi
ponudbami in da se mora zahteva nanašati na vse točke ponudbe, ki niso
natančne ali skladne s tehničnimi specifikacijami iz razpisne
dokumentacije, predvsem pa, da dopolnitev ni dovoljena, če razpisna
dokumentacija določa, da je treba dokument ali informacijo predložiti,
sicer se ponudba izloči, in da mora naročnik ravnati strogo v skladu z
merili oziroma pravili, ki jih je sam določil. Vse sodbe pa se pri
obravnavanih vprašanjih opirajo na pogoj enake obravnave in
transparentnosti.
24.
člen
V 90. členu se v tretjem odstavku število »90« nadomesti s številom
»60«.
V petem odstavku se na koncu odstavka doda besedilo »Naročnik lahko
zavrne vse ponudbe tudi v primeru, če oceni, da so vse ponudbe z
vidika načela gospodarnosti previsoke, ne glede na to, ali ima na
voljo zagotovljena sredstva, ali če v postopku prejme le eno ponudbo.
V tem primeru lahko začne nov postopek javnega naročila za isti
predmet brez utemeljevanja ali so se bistveno spremenile okoliščine.«.
V devetem odstavku se za besedo »varstva« doda besedilo »v
predrevizijskem ali revizijskem postopku v skladu z zakonom, ki ureja
pravno varstvo v postopkih javnega naročanja«.
V desetem odstavku se tretji stavek spremeni tako, da se glasi: »Če
naročnik izvaja postopek, v katerem ni bilo objavljeno povabilo k
sodelovanju, naročnik na portalu javnih naročil, če je to glede na
vrednost primerno pa tudi v Uradnem listu Evropske unije, najprej
objavi prostovoljno obvestilo za predhodno transparentnost, nato pa
odločitev o oddaji naročila.«.
Obrazložitev k 24. členu:
S predlagano spremembo tretjega odstavka se naročnikom skrajšuje rok
za sprejem odločitve, kar prispeva k večji učinkovitosti in hitrosti
izvajanja postopkov javnega naročanja. S spremembo petega odstavka 90.
člena se zaradi fleksibilnejšega, predvsem pa gospodarnejšega ravnanja
naročnikov omogoča, da slednji zavrnejo vse ponudbe tudi v primerih,
ko prejmejo ponudbe, pri čemer so po oceni naročnika ponudbene cene
bistveno previsoke in z vidika gospodarnosti ni primerno izbrati niti
najugodnejše ponudbe.
Zaradi Zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o pravnem varstvu v
postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 72/19, v nadaljnjem
besedilu: ZPVPJN-C), ki je v določenih primerih uvedel dodatno sodno
varstvo zoper odločitve DKOM, se zaradi pravne jasnosti in v povezavi
z institutom obdobja mirovanja ureja pravnomočnost tako, da ni dvoma,
da je odločitev o oddaji naročila pravnomočna, ko zoper to odločitev
(in ne tudi zoper morebitno odločitev DKOM) ni mogoče zahtevati
pravnega varstva v predrevizijskem ali revizijskem postopku. V
primeru, da je sprožen upravni spor, to na pravnomočnost odločitve o
oddaji javnega naročila ne vpliva z vidika ZJN-3.
S to spremembo se v povezavi s spremembo 57. člena ZJN-3, ki določa,
da mora biti v primeru postopka s pogajanji brez predhodne objave in v
primeru konkurenčnega dialoga ter konkurenčnega postopka s pogajanji,
kjer v obeh primerih zakon daje možnost izvedbe postopka brez objave
obvestila o naročilu, prostovoljno obvestilo za predhodno
transparentnost objavljeno pred objavo odločitve o oddaji, in sicer z
namenom, ker se s tem zagotovi objava prvega obvestila na portalu
javnih naročil, kamor je nato mogoče tehnično vezati tudi objavo
odločitve o oddaji naročila, določa pravilo, da se najprej objavi
obvestilo za predhodno transparentnost, nato pa odločitev o oddaji. S
tem bo zagotovljeno, da bodo odločitve o oddaji javnih naročil v vseh
primerih objavljene javno.
25.
člen
V 91. členu se drugi odstavek črta.
Dosedanji tretji do šesti odstavek postanejo drugi do peti odstavek.
V petem odstavku, ki je postal četrti odstavek se beseda »tretjega«
nadomesti z besedo »drugega«.
Obrazložitev k 25. členu:
S črtanjem drugega odstavka, ki je določal, da mora oseba, ki vodi
postopek javnega naročanja, vse osebe, ki so sodelovale pri pripravi
dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila ali njenih delov ali
na kateri koli stopnji odločale v postopku javnega naročanja, pred
sprejetjem odločitve o oddaji javnega naročila pisno obvestiti o tem,
kateremu ponudniku se javno naročilo oddaja, se odpravlja odgovornost
ene osebe za obveščanje vseh vpletenih, za katere morebiti ta oseba
tudi ne ve (npr. zunanji tehnični svetovalci osebe, ki je v postopku
vsebinsko sodelovala). S tem pa se ne odpravlja obveznost vsake osebe,
ki vodi postopek javnega naročanja ali ki sodeluje pri pripravi
dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila ali njenih delov ali
ki na kateri koli stopnji odloča v postopku javnega naročanja, da ta
takoj, ko je glede na okoliščine mogoče, vendar najpozneje pred oddajo
javnega naročila, predstojnika oziroma naročnika, za katerega opravlja
dela oziroma na drug način sodeluje v postopku javnega naročanja,
pisno obvesti o morebitnem obstoju nasprotja interesov in da nato
ravna v skladu z njegovimi navodili.
26.
člen
V 92. členu se v prvem odstavku v napovednem stavku za besedo
»varstva« doda besedilo »v predrevizijskem ali revizijskem postopku«.
V drugem odstavku se za besedo “odločitev” doda besedilo »v
predrevizijskem ali revizijskem postopku«.
Obrazložitev k 26. členu:
ZPVPJN-C je v določenih primerih uvedel dodatno sodno varstvo zoper
odločitve DKOM, zato se zaradi pravne jasnosti in v povezavi z
institutom obdobja mirovanja ureja pravnomočnost tako, da ni dvoma, da
je odločitev o oddaji naročila pravnomočna, ko zoper to odločitev (in
ne tudi zoper morebitno odločitev DKOM) ni mogoče zahtevati pravnega
varstva v predrevizijskem ali revizijskem postopku. V primeru, da je
sprožen upravni spor, to na pravnomočnost odločitve o oddaji javnega
naročila ne vpliva z vidika ZJN-3.
27.
člen
V 100. členu se tretji odstavek črta.
Obrazložitev k 27. členu:
ZJN-3 v tretjem odstavku 100. člena določa, da mora naročnik izvesti
projektni natečaj v skladu z določbami zakona za javno naročilo
storitve projektiranja novih objektov v javni rabi, kot jih določajo
predpisi, ki urejajo graditev objektov v navedenih primerih in za
javno naročilo storitve priprave strokovnih podlag za potrebe
prostorskega načrtovanja, kot jih določajo predpisi s področja
prostorskega načrtovanja v navedenih primerih.
S črtanjem te določbe se odpravlja neprimernost urejanja tega področja
v ZJN-3, ki je primarno namenjen ureditvi postopkovnih določb za
izbiro ponudnikov storitev, blaga oziroma gradenj ter za postopkovno
opredelitev izvedbe projektnega natečaja za vse primere (torej ne
zgolj za projektiranje pri gradnjah, temveč tudi za pridobitev
informacijskih rešitev ipd.), saj ta materija, ki jo vsebuje tretji
odstavek 100. člena ZJN-3, presega sistemsko ureditev javnega
naročanja.
Zaradi enotnosti urejanja iste materije v enovitem predpisu, bi se to
področje moralo urediti v zakonu, ki ureja ureditev prostora. Že
obstoječi 107. člen Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št.
61/17) ureja, da se v občinskem prostorskem načrtu (v nadaljevanju:
OPN) za območja prostorskih ureditev ob javnih površinah, prostorskih
ureditev z javnim programom in drugih prostorskih ureditev z vplivom
na identiteto prostora, lahko določi, da se urbanistične,
krajinsko-arhitekturne rešitve za podrobnejše prostorsko načrtovanje
ali izvedbo posega v prostor pridobijo s projektnim natečajem ali z
izvedbo urbanistično-arhitekturne delavnice, kjer udeleženci
predstavijo svoje rešitve, naročnik pa na tej podlagi oblikuje končno
rešitev. V tem primeru je investitor torej zavezan k izvedbi
projektnega natečaja, če je tako določeno v OPN. Enako pa sedaj ureja
ZJN-3, ki tudi zavezuje k izvedbi projektnega natečaja, če je tako
določeno v prostorskem aktu (vendar le določene javne naročnike),
poleg tega pa za te naročnike še dodatno določa obveznost izvedbe
natečaja v drugih primerih. Gre za povsem neustrezno urejanje (in
podvajanje) materije v različnih predpisih, kar z vidika pravne
jasnosti vsekakor ni ustrezno niti primerno.
28.
člen
V 106. členu se v drugem odstavku besedilo »v ta namen vzpostavljeno
aplikacijo« črta, besedilo »28.« pa se nadomesti z besedilom »zadnjega
dne«.
Obrazložitev k 28. členu:
Sprememba 106. člena ZJN-3 ureja enotno, v povezavi z 21. členom ZJN-3
določeno sporočanje statističnih podatkov, ki mora biti izvedeno do
zadnjega dne v februarju, pri čemer zaradi prestopnih let ni primerno
datumsko zapisati zadnjega dne v tem mesecu. Prav tako se črta
besedilo, ki omenja aplikacijo, saj slednja ne obstaja, podatki se
sporočajo neposredno na portal javnih naročil.
29.
člen
V 107. členu se v tretjem odstavku beseda »potrditev« nadomesti z
besedo »seznanitev«.
Obrazložitev k 29. členu:
Sprememba tega člena določa, da se vlada ob pripravi statističnega
poročila o oddanih javnih naročilih v Republiki Sloveniji z njim le
seznani, saj potrditev (ali morebitna zavrnitev) nista niti primerni,
ker se statistični podatki zajamejo iz že objavljenih obvestil na
portalu javnih naročil in na vsebino podatkov v tem poročilu ni moč
vplivati ali jih kakor koli drugače spreminjati.
30.
člen
V 109. členu se v tretjem odstavku besedilo »najpozneje v treh
delovnih dneh po prejemu njenega pisnega poziva« nadomesti z besedilom
»v roku, ki ga ta določi«.
Obrazložitev k 30. členu:
S to spremembo se določa, da rok, v katerem mora naročnik DKOM
posredovati s strani DKOM zahtevano dokumentacijo v primeru uvedbe
prekrška, določi DKOM upoštevaje zahtevnost in obseg zahtevane
dokumentacije.
31.
člen
V naslovu 110. člena se besedilo »negativnimi referencami« nadomesti z
besedilom »izrečenimi stranskimi sankcijami iz izločitve postopkov
javnega naročanja«.
V prvem odstavku se besedilo »negativnimi referencami« nadomesti z
besedilom »izrečenimi stranskimi sankcijami iz izločitve postopkov
javnega naročanja«, za besedilom »tega zakona« se črta vejica in doda
beseda »in«, besedilo »ter zakona, ki ureja preprečevanje dela in
zaposlovanja na črno« se črta.
V drugem odstavku se v prvi alineji besedilo »kot ponudnik ali
kandidat« črta. V drugi alineji se besedilo »kot podizvajalec« črta, v
tretji alineji se beseda »kot ponudnik« črta in vejica nadomesti s
piko. Četrta alineja se črta.
V četrtem odstavku se besedilo »negativnimi referencami« nadomesti z
besedilom »izrečenimi stranskimi sankcijami iz izločitve postopkov
javnega naročanja«.
Obrazložitev k 31. členu:
S spremembo 110. člena ZJN-3 se primarno preimenuje naziv evidence, in
sicer iz Evidence gospodarskih subjektov z negativnimi referencami v
Evidenco gospodarskih subjektov z izrečenimi stranskimi sankcijami
izločitve iz postopkov javnega naročanja. Novo ime odraža dejansko
vsebino omenjene evidence, vanjo se namreč uvrstijo gospodarski
subjekti, ki jim je sodišče kot stransko sankcijo izreklo izločitev iz
postopkov. Ta evidenca ni v ničemer povezana z morebitnim slabim
izvajanjem pogodbe, kot bi lahko zavajajoče razumeli iz sedanjega
naziva evidence in kot se je tudi že v praksi pokazalo gre za
neposrečen izraz. Zmeda je v preteklosti nastala sicer zaradi pojma
»reference« v naslovu te evidence, saj se ta izraz sicer pogosto
pogovorno in tudi uradno uporablja v razpisnih dokumentacijah, kadar
naročniki zahtevajo za priznanje usposobljenosti tudi določeno stopnjo
strokovne usposobljenosti (kar se v praksi poimenuje kot referenca). V
nadaljevanju pa se s to spremembo odpravlja tudi uvrstitev v omenjeno
evidenco na podlagi zakona, ki ureja preprečevanje dela in
zaposlovanja na črno. Ta določba je z novelo ZJN-3B postala
brezpredmetna, saj je omenjena novela razširila nabor prekrškov,
zaradi katerih je ponudnik izločen iz postopkov javnega naročanja,
tudi na prekrške s področja zaposlovanja na črno (in ne zgolj
zaposlovanja tujcev na črno), zaradi česar je kršitev te zakonodaje že
zajeta v četrtem odstavku 75. člena ZJN-3 in uvrščanje subjekta še v
to evidenco nima dodane vrednosti oziroma gre za podvajanje iste
materije.
32.
člen
V 111. členu se v drugem odstavku v tretji točki besedilo »ali prek
njega« črta. V 6. točki se pika nadomesti s podpičjem. Dodajo se nove
7. do 10. točka, ki se glasijo:
»7. ne vroči odločitve kandidatom in ponudnikom na način, kot je
določen v desetem odstavku 90. člena tega zakona;
8. v postopku oddaje naročila male vrednosti ne izvede pogajanj,
čeprav jih je vključil v postopek (drugi odstavek 47. člena);
9. določi ceno kot edino merilo za oddajo javnega naročila v primerih,
ko to ni dovoljeno (četrti in osmi odstavek 84. člena tega zakona);
10. uporabi podatke v enotnem informacijskem sistemu v nasprotju z
namenom iz enajstega odstavka 77. člena tega zakona.«.
Sedmi in osmi odstavek se črtata.
Obrazložitev k 32. členu:
S predlaganimi spremembami se določajo novi prekrški na področju
javnega naročanja zaradi zagotavljanja večje skrbnosti naročnikov pri
izvajanju postopkov javnega naročanja, spoštovanju pravil in
najpomembnejših institutov ter vseh načel javnega naročanja.
Dodatno se uvaja prekršek za primer, ko naročnik ne obvesti kandidatov
in ponudnikov na način, da odločitev o oddaji javnega naročila objavi
na portalu javnih naročil. Ta institut je pomemben z vidika
transparentnosti in tudi z vidika spoštovanja načela učinkovitosti
postopka, saj se z določitvijo objave odločitve na portalu ta šteje za
vročeno in začne teči rok za pravno varstvo vsem sodelujočim hkrati.
Vročanje oziroma obveščanje sodelujočih na kakršen koli drugačen način
postopek bistveno podaljša.
47. člen ZJN-3 ureja nacionalni postopek, ki ga direktive s področja
javnega naročanja sicer ne urejajo, gre za t. im. postopek naročila
male vrednosti. V tem postopku zakon naročnikom dopušča, da izvedejo
pogajanja, vendar tako, da jih v naprej napovedo. Če naročnik
pogajanja napove, jih mora izvesti, če jih ni napovedal, jih ne sme
izvesti. To pravilo je pomembno zaradi preprečevanja izigravanja
oziroma morebitne samovolje naročnikov pri izvajanju postopka in
sprejemanju odločitev glede na prejete ponudbe ali ponudnike.
Dodaten prekršek za naročnike predstavlja tudi kršitev 84. člena
ZJN-3, ki določa, da se javno naročilo odda na podlagi ekonomsko
najugodnejše ponudbe, pri čemer za določene storitve oziroma blago
zakon eksplicitno zahteva, da naročnik poleg cene ali stroškov
opredeli še druga kakovostna merila, kot je to na primer določeno pri
arhitekturnih in inženirskih storitvah ali pri določenih delovno
intenzivnih panogah, kjer mora upoštevati tudi merila, ki se nanašajo
na socialne vidike.
77. člen ZJN-3 med drugim ureja enotni informacijski sistem, imenovan
tudi e-Dosje, v katerem se za potrebe postopkov javnega naročanja in
izvajanja pogodb o izvedbi javnega naročila oziroma okvirnih
sporazumov zbirajo, obdelujejo in shranjujejo podatki iz določenih
uradnih evidenc, in sicer davčne evidence, evidence insolvenčnih
postopkov, evidence inšpektorata, pristojnega za delo, evidence
gospodarskih subjektov z negativnimi referencami (po tem predlogu
zakona imenovani evidenca gospodarskih subjektov z izrečenimi
stranskimi sankcijami izločitve iz postopkov javnega naročanja), in ki
izkazujejo, ali ponudnik izpolnjuje pogoje za sodelovanje oziroma zanj
ne obstajajo razlogi za izključitev po tem zakonu ali zakonu, ki ureja
javno naročanje na področju obrambe in varnosti oziroma ali obstajajo
razlogi za razvezo pogodbe ali okvirnega sporazuma. Naročniki pa lahko
uporabljajo te podatke izključno za preveritev ponudb v skladu z 89.
členom ZJN-3 ali za preveritev ponudb v skladu z zakonom, ki ureja
javno naročanje na področju obrambe in varnosti ali za preveritev v
skladu s 67.a členom ZJN-3. Zloraba dostopa do teh podatkov se s
predlogom tega zakona opredeljuje kot prekršek, s čemer se preprečuje
sporno ravnanje naročnikov, da e-Dosje uporabijo za kakršen koli drug
namen ali za potrebe potencialnega ponudnika, ki preko naročnika na ta
način poskuša preveriti stanje konkurence.
S predlogom tega člena se črta tudi sedmi odstavek 111. člena ZJN-3,
ki določa, da se lahko odgovorni osebi naročnika, ki je storila
dejanje, ki se šteje za določen prekršek, izreče tudi stranska
sankcija izločitve iz postopkov javnega naročanja, in sicer ta oseba
tri leta ne sme voditi, odločati ali kakor koli drugače sodelovati v
teh postopkih. Določba je po naši oceni problematična z vidika
nemotenega zagotavljanja izvajanja funkcije oziroma položaja odgovorne
osebe, saj slednja v takem primeru dejansko ne more več opravljati
svoje vloge, kar je po naši oceni nesorazmerno in neprimerno, pri
čemer pa ostaja določba, na podlagi katere se odgovorna oseba v
primeru ugotovljenega prekrška kaznuje z globo. Posledično se črta
tudi osmi odstavek, ki je vezan na predhodnega in v primeru črtanja
sedmega odstavka ni več primeren.
33.
člen
V 112. členu se v prvem odstavku v 1. točki beseda »šestega« nadomesti
z besedo »petega«. V 6. točki se pika nadomesti s podpičjem, dodata se
novi 7. in 8. točka, ki se glasita:
»7. v primeru javnega naročila storitev ali gradenj ne navede vseh
podizvajalcev ali med izvajanjem pogodbe ne obvesti naročnika o
morebitnih spremembah informacij glede podizvajalcev ali izvaja dela s
podizvajalci, ki niso bili potrjeni ali so bili zavrnjeni;
8. v prijavi ali ponudbi kot poslovno skrivnost označi podatke, ki so
po tem zakonu javni (drugi odstavek 35. člena).«.
V drugem odstavku v 1. točki se za besedo »za« doda besedilo »prijavi
ali«.
V šestem odstavku se v napovednem stavku pred besedo »izreče« doda
beseda »lahko«, v prvi in drugi alineji se za besedama »dobo« doda
beseda »največ«.
Obrazložitev k 33. členu:
S tem členom se zaradi sprememb 91. člena ZJN-3 ustrezno popravi tudi
sklicevanje nanj.
Z dopolnitvijo 112. člena ZJN-3 pa se določata tudi dva nova prekrška
na področju javnega naročanja zaradi zagotavljanja večje skrbnosti
kandidatov in ponudnikov.
94. člen ZJN-3 določa obveznost ponudnika, da pri javnem naročanju
storitev ali gradenj, ki jih namerava izvajati s podizvajalci, v
ponudbi navede vse podizvajalce, v primeru naknadne vključitve
podizvajalcev v času izvedbe javnega naročila pa mora prav tako
sporočiti informacije o novih podizvajalcih, ki jih mora naročnik
potrditi ali zavrniti. Priglasitev podizvajalcev je pomembna iz več
razlogov, predvsem pa imajo podizvajalci pravico zahtevati neposredno
plačilo, če tega ne zahtevajo, ima glavni izvajalec dolžnost po
končani izvedbi podati svojo izjavo in izjavo podizvajalca, da imata
poravnane vse obveznosti iz predmetne pogodbe. Ravnanje v nasprotju s
tem je prekršek že po obstoječem ZJN-3, pri čemer pa se v praksi
dogajajo primeri, ko naročnik ni seznanjen, da ponudnik dela izvaja s
podizvajalci, posledično tudi ni seznanjen, da bi glavni izvajalec
moral podati tovrstno izjavo, ki je pomembna tudi z vidika zagotavlja
plačilne discipline. Z novim prekrškom se določa, da se kaznuje glavni
izvajalec, ki naročnika ne seznani z vsemi podizvajalci, ki so
vključeni v izvedbo del.
Z drugim novim prekrškom se določa, da se kaznuje kandidat ali
ponudnik, ki kljub temu, da ZJN-3 v 35. členu jasno določa, kateri
podatki se v prijavi ali ponudbi ne smejo označiti kot poslovna
skrivnost in so javni (npr. skupna cena, specifikacije, količine, cena
posamezne postavke), označi kot poslovno skrivnost.
S spremembo šestega odstavka se obligatoren izrek stranske sankcije
spreminja v fakultativnega o čemer presodi sodišče v vsakem konkretnem
primeru. ZJN-3 namreč za določene (najtežje) prekrške gospodarskih
subjektov (ponudnikov, kandidatov, podizvajalcev) v šestem odstavku
112. člena določa obligatorni izrek stranske sankcije izločitve iz
postopkov javnega naročanja za fiksno dobo treh let od pravnomočnosti
odločbe o prekršku, če je predmet naročila blago ali storitev in za
fiksno dobo pet let, če je predmet naročila gradnja. O prekršku in
izreku sankcije odloči sodišče v rednem sodnem postopku s sodbo o
prekršku. Pravnomočnemu izreku stranske sankcije izločitve iz postopka
javnega naročanja sledi vpis v evidenco gospodarskih subjektov z
negativnimi referencami (po tem predlogu zakona imenovani evidenca
gospodarskih subjektov z izrečenimi stranskimi sankcijami izločitve iz
postopkov javnega naročanja), zaradi česar so ti subjekti za izrečeno
obdobje trajanje stranske sankcije izločeni iz postopkov javnega
naročanja in tudi iz nekaterih že sklenjenih pogodb o izvedbi javnega
naročila.
Sodišča opozarjajo na nesorazmernost obligatorne stranske sankcije
glede na težo storjenega prekrška in zato to okoliščino upoštevajo kot
odločilno pri odločitvi o ustavitvi postopka o prekršku zaradi
prekrška neznatnega pomena (9. točka prvega odstavka 136. člena Zakona
o prekrških (Uradni list RS, št. 29/11 – uradno prečiščeno besedilo,
21/13, 111/13, 74/14 – odl. US, 92/14 – odl. US, 32/16, 15/17 – odl.
US, 73/19 – odl. US in 175/20 – ZIUOPDVE; v nadaljnjem besedilu:
ZP-1). Navedena možnost je namreč glede na pravila ZP-1 edina, ki
sodišču omogoča, da ne izreče stranske sankcije, saj je ta obligatorna
in jo je treba izreči vedno, ko ugotovi storjeni prekršek in
odgovornost zanj, tudi v primeru omiljene globe ali opomina. Nedvomno
takšni primeri povzročijo le dodatne stroške proračuna, medtem ko
storilci ostajajo povsem nekaznovani, saj jim ni mogoče izreči zgolj
globe ali opomina, poleg tega tudi njihove stroške krije proračun. Če
bi stranska sankcija bila predpisana fakultativno, pa bi sodišče imelo
možnost, da storilcem izreče globo ali opomin in bi tako izdalo
obsodilno sodbo z vsemi stroškovnimi posledicami za storilce.
Upoštevaje navedeno predlagana sprememba določa, da se za (najtežje)
prekrške gospodarskih subjektov predpiše fakultativen izrek stranske
sankcije izločitve iz postopkov javnega naročanja in možnost izrekanja
dobe njenega trajanja v razponu. Namen stranske sankcije namreč ni
storilce zgolj kaznovati, ampak predvsem preprečiti ponovitveno
nevarnost, da bi v določenem obdobju prekršek ponovili. To pa je lahko
utemeljeno in primerno le v najtežjih primerih in le pri storilcih,
kjer sodišče ugotovi takšne okoliščine, ki kažejo na ponovitveno
nevarnost in le za obdobje, za katero sodišče oceni, da je primerno.
34.
člen
Za 113. členom se doda nov 113.a člen, ki se glasi:
»113.a člen
(zastaranje)
Postopek o prekršku iz 111. člena in 112. člena tega zakona ni
dopusten, če preteče tri leta od dneva, ko je bil prekršek storjen,
vendar pa postopek o prekršku v nobenem primeru ni več mogoč, ko
poteče dvakrat toliko časa, kolikor ga zahteva zakon za zastaranje
postopka o prekršku.«.
Obrazložitev k 34. členu:
V praksi se je večkrat izpostavila problematika kratkega 2-letnega
relativnega oziroma 4-letnega absolutnega zastaralnega roka za pregon
prekrškov v ZJN-3, ki je bila zaznana še zlasti za najtežje prekrške,
o katerih odločajo sodišča v rednem sodnem postopku na več stopnjah.
(Pre)kratki zastaralni roki ostajajo pereča problematika, ki otežuje
ne le delo DKOM, ampak tudi sodišč, zaradi česar zlasti storilci v
kompleksnejših postopkih in/ali najtežjih kršitvah ostajajo
nekaznovani ter nastanejo le dodatni stroški proračuna zaradi dela
organov pregona in povračila stroškov storilcem.
PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
35.
člen
(zaključitev postopkov)
(1) Postopki oddaje javnih naročil, za katere so bila obvestila o
javnem naročilu poslana v objavo pred uveljavitvijo tega zakona, se
izvedejo po dosedanjih predpisih.
(2) Postopki s pogajanji brez predhodne objave se izvedejo po
dosedanjih predpisih, če je že bilo poslano povabilo k oddaji ponudb.
(3) Posamezna naročila, oddana na podlagi okvirnega sporazuma,
sklenjenega pred uveljavitvijo tega zakona, se oddajo v skladu z
določbami okvirnega sporazuma. Posamezna naročila v okviru dinamičnega
nabavnega sistema, vzpostavljenega pred uveljavitvijo tega zakona, se
oddajo v okviru tega dinamičnega sistema do zaključka delovanja
sistema.
Obrazložitev k 35. členu:
S tem členom se urejajo prehodne določbe postopkov, ki so začeti pred
uveljavitvijo tega zakona.
36.
člen
(začetek uporabe posameznih določb zakona in zaključitev postopkov v
teku)
(1) Novi 68.a člen zakona se začne uporabljati 28. junija 2025.
(2) Postopki oddaje javnih naročil, za katere so bila obvestila o
javnem naročilu poslana v objavo pred začetkom uporabe določila iz
prejšnjega odstavka se izvedejo po dosedanji ureditvi.
(3) Postopki oddaje javnih naročil, v katerih objava obvestila o
javnem naročilu ni potrebna, se izvedejo po dosedanji ureditvi, če so
bila povabila k oddaji ponudbe poslana gospodarskim subjektom pred
začetkom uporabe določila iz prvega odstavka tega člena.
(4) Posamezna naročila, oddana na podlagi okvirnega sporazuma,
sklenjenega pred začetkom uporabe določila iz prvega odstavka tega
člena, se oddajo v skladu z določbami okvirnega sporazuma. Posamezna
naročila v okviru dinamičnega nabavnega sistema, vzpostavljenega pred
začetkom uporabe določila iz prvega odstavka tega člena, se oddajo v
okviru tega dinamičnega sistema do zaključka delovanja sistema.
(5) Ne glede na prvi, drugi in tretji odstavek tega člena lahko
naročnik ob upoštevanju tega zakona spremeni dokumentacijo v zvezi z
oddajo javnega naročila oziroma navedbe v objavljenem obvestilu o
javnem naročilu in javno naročilo odda ob upoštevanju določbe iz
prvega odstavka tega člena, če še ni potekel rok za predložitev
ponudb.
(6) Ne glede na prvi odstavek tega člena lahko ponudniki storitev pri
njihovem zagotavljanju še naprej uporabljajo proizvode, ki so jih
zakonito uporabljali za zagotavljanje podobnih storitev pred 28.
junijem 2025, do 28. junija 2030. Samopostrežne terminale, ki so jih
ponudniki storitev zakonito uporabljali za zagotavljanje storitev pred
28. junijem 2025, lahko še naprej uporabljajo za zagotavljanje
podobnih storitev do konca njihove ekonomske koristne življenjske
dobe, vendar ne dlje kot 20 let po začetku njihove uporabe.
Obrazložitev k 36. členu:
S tem členom se določa poseben režim glede začetka uporabe posameznih
delov predpisa, vendar izključno za določila, ki po svoji vsebini
predstavljajo delno implementacijo Direktive 2019/882/EU. V skladu z
omenjeno direktivo, njenim 31. členom, morajo namreč države članice,
kljub temu, da so sicer dolžne sprejeti in objaviti zakone in druge
predpise, potrebne za uskladitev s to direktivo do 28. junija 2022,
ukrepe začeti uporabljati šele od 28. junija 2025, torej 3 leta
kasneje od uveljavitve spremenjenih predpisov. Glede na zamaknjen
začetek uporabe teh določil, se s tem členom paralelno določa tudi
način dokončanja postopkov oddaje javnih naročil, ki bodo v danem
trenutku že v teku. Kot to običajno predpisujejo prehodne določbe
lahko naročniki vse postopke, ki so v teku, zaključijo po dosedanji
ureditvi, po kateri zahteve glede obvezne dostopnosti za proizvode in
storitve, na način, kot to predpisuje Direktiva 2019/882/EU, še niso
veljale. Če pa želijo, in to hkrati dopušča tudi faza postopka javnega
naročanja, pa lahko zahteve glede dostopnosti ustrezno vključijo v
postopek v teku tako, da spremenijo dokumentacijo v zvezi z oddajo
javnega naročila oziroma navedbe v objavljenem obvestilu o javnem
naročilu. Upoštevati je treba, da v skladu s pravili javnega naročanja
nič od navedenega ni mogoče dopolnjevati, ko v postopku javnega
naročanja poteče rok za oddajo ponudbe.
Hkrati se z navedenim členom, šestim odstavkom, po vzoru Direktive
2019/882/EU za posamezne predmete (npr. storitve in samopostrežne
terminale, ki se uporabljajo pri izvajanju storitev), ki bi
potencialno lahko bili predmet javnega naročanja, določa odstopanje
oziroma poseben prehodni ukrep, kjer se ponudnikom, kljub uvedenim
obveznim zahtevam dostopnosti iz direktive določi možnost, da v tem
prehodnem obdobju storitev opravljajo s starimi proizvodi, ki so jih
uporabljali do uveljavitve spremenjenih zahtev, zaradi česar
prilagajanje obstoječih sredstev oziroma opreme, ki jo uporablja
naročnik, ne bo potrebna. Torej niti pri nastopanju na trgu kot v
postopkih javnega naročanja. Ta člen daje naročnikom torej podlago, da
takih ponudnikov po avtomatiki ne izločijo iz postopkov javnega
naročanja iz razloga, ker njihov predmet ni skladen z zahtevami
dostopnosti, in bi se lahko smatral kot nedopusten. Prehodno obdobje
opravičuje tudi načelo gospodarnosti, namreč v posameznih primerih je
smiselno dopustiti, da naročnik morebitne zaloge proizvodov in opreme,
ki jo trži, ali uporablja pri izvajanju storitev, porabi in šele nato
uporabi nove tehnologije, prilagojene invalidom. Še toliko bolj pa je
zadeva nujna v primeru večjih in zahtevnejših sistemov, kjer je
smiselno dopustiti njihovo uporabo, vsaj do izteka amortizacijske
dobe.
37.
člen
(vpliv na druge predpise)
V Zakonu o preprečevanju dela in zaposlovanja na črno (Uradni list RS,
št. 32/14, 47/15 – ZZSDT in 43/19) se v 27. členu v prvem odstavku za
besedilom »Republiki Sloveniji,« črta beseda »se«, za besedilom »tega
zakona« se črta vejica in besedilo »izloči iz postopkov javnega
naročanja in«.
V šestem odstavku se drugi stavek nadomesti z novim drugim stavkom, ki
se glasi »V obvestilu navede polno ime in matično številko pravne
osebe, tujega pravnega subjekta ali samozaposlene osebe ter datum, od
katerega ta oseba izgubi ali se ji omeji pravica do javnih sredstev,
vključno s sredstvi Evropske unije, dodeljenimi na podlagi javnega
razpisa ali javnega povabila, namenjenega programom zaposlovanja in
usposabljanja, ki predstavljajo državno pomoč ali pomoč po pravilu »de
minimis.«.
Obrazložitev k 37. členu:
S tem členom se v povezavi s spremembo 110. člena ZJN-3 ustrezno
popravi tudi 27. člen Zakona o preprečevanju dela in zaposlovanja na
črno, saj se na podlagi teh prekrškov subjekti ne bodo več uvrščali v
evidenco gospodarskih subjektov z izrečenimi stranskimi sankcijami
izločitve iz postopkov javnega naročanja.
38.
člen
(uskladitev evidence)
Ministrstvo pristojno za javna naročila uskladi evidenco iz 110. člena
zakona v treh dneh po uveljavitvi tega zakona.
Obrazložitev k 38. členu:
V povezavi s spremembo 110. člena ZJN-3 je v treh dneh po uveljavitvi
teh sprememb treba zagotoviti uskladitev te evidence z dejanskim novim
imenom evidence in iz nje izbrisati subjekte, ki so vanjo uvrščeni na
podlagi izrečene stranske sankcije iz 27. člena Zakona o preprečevanju
dela in zaposlovanja na črno.
39.
člen
(veljavnost zakona)
Ta zakon začne veljati 1. januarja 2022.
Obrazložitev k 39. členu:
Ta člen določa začetek veljavnosti tega zakona.
1 Dostopno na povezavi: https://www.oecd.org/gov/govataglance.htm.
2 Dostopno na povezavi:
https://ec.europa.eu/growth/smes/business-friendly-environment/performance-review_en#sba-fact-sheets
3 Dostopno na povezavi:
https://ec.europa.eu/info/sites/info/files/2019-european-semester-country-specific-recommendation-commission-recommendation-slovenia_sl.pdf.
4 Evropska komisija je ob tem sprejela tri dokumente: Sporočilo
Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko socialnemu
odboru in Odboru regij »Uspešno izvajanje javnega naročanja v Evropi
in za njo« (COM (2017) 572 final, z dne 3. 10. 2017), Priporočila
Komisije z dne 3. 10. 2017 o profesionalizaciji javnega naročanja
»Vzpostavitev arhitekture za profesionalizacijo javnega naročanja«
(COM (2017) 6654 final, z dne 3. 10. 2017) in Sporočilo Evropskemu
parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko socialnemu odboru in Odboru
regij »Spodbujanje naložb s prostovoljno predhodno oceno vidikov
javnega naročanja za velike infrastrukturne projekte« (COM (2017) 573
final, z dne 3. 10. 2017).
5 Direktiva 2014/24/EU in 2014/25/EU.

  • LIST OF PUBLICATIONS A INTERNATIONAL JOURNAL PAPERS
  • PRIMAVERA A PRIMAVERA NO HEMISFÉRIO SUL INICIARÁ ÀS 12H44
  • CAPÍTULO 12 DIVIDE CON DISTANCIA MEASURE ME EL COMANDO
  • DANE DO WYCENY WYDANIA KSIĄŻKI FORMAT KSIĄŻKI (A4
  • BUSINESS IMPROVEMENT TECHNIQUES (PROCESS) LEVEL 4 AWARDED BY EMTA
  • MATERIALS PROCESSING AND FINISHING LEVEL 2 AWARDED BY EMTA
  • 15 TEMMUZ ŞEHİTLERİNİ ANMA DEMOKRASİ VE MİLLİ BİRLİK GÜNÜNDE
  • MARINE ENGINEERING (MECHANICAL INSTALLATION AND MAINTENANCE) LEVEL 2 AWARDED
  • ENEC CINE PRESENTA EL TIEMPO (TIME SHI GAN)
  • TEMA 8 LA SEGUNDA REVOLUCIÓN INDUSTRIAL Y PRIMERA GLOBALIZACIÓN
  • JAMONES EL CASTELLAR JAELKA JANVIER 2012 1 JAMÓN
  • NOMBRE COMERCIAL RAZÓN SOCIAL NIFCIF DIRECCIÓN DEL ESTABLECIMIENTO (NOMBRE
  • DISABILITY STATEMENT FOR SYLLABUS DISABILITY STATEMENT DEFINITION A STATEMENT
  • RZODKIEWKA JEST TO ROŚLINĄ ZALICZAJĄCA SIĘ DO RODZINY KAPUSTOWATE
  • DIARIENR 200154 UTBILDNINGSPLAN FÖR INFORMATIONS OCH PRPROGRAMMET 120 POÄNG
  • PAUL BATHURST DIRECTOR EDUCATION UNIVERSITY COLLEGE CARDIFF BSC GEOLOGY
  • TESIS EN CDROM CARRERA QUIMICO FARMACEUTICO BIOLOGO TITULO
  • ROK AKADEMICKI 20192020 OSOBY PROWADZĄCE ĆWICZENIA DR N MED
  • PROJEKT UCHWAŁA NR RADY GMINY DĘBNO Z DNIA
  • 2 DEKRETAS DĖL MALONĖS SUTEIKIMO 2011 M BALANDŽIO 29
  • OVERVIEW ИНСТРУКЦИЯ ТИТУЛЬНЫЙ СПИСОК МО ПОКАЗАТЕЛИ (ФАКТ)
  • FACILITIES MANAGEMENT GOOD PRACTICE GUIDE MULTIUNIT RESIDENTIAL DEVELOPED THROUGH
  • CHARTER SCHOOL STUDENT ENROLLMENT NOTIFICATION FORM FOR SCHOOL YEAR
  • REGULATIONS FOR THE INTERNATIONAL CHESS FESTIVAL “MOSCOW OPEN2013” FOR
  • INTERVENCION REPER ESPAÑA RESOLUCIÓN SOBRE TERREMOTO EN NEPAL (HALL
  • SIDE 15 RUMMELIGHEDSUNDERSØGELSE 2009 RAPPORT UDARBEJDET PÅ BAGGRUND AF
  • NIA ECONOMIC PHENOTYPES WORKSHOP OCTOBER 14 2010 NATIONAL INSTITUTE
  • LIST OF BIDDERS FOR THE SECOND TENDER OF MINERALS
  • SAMPLE FORM FOR DECLARATION OF INTERESTS TO:SUPERVISOR INCORPORATED MANAGEMENT
  • CONTENIDO ESENCIAL Y DIVERSOS TIPOS DE VIDA CONSAGRADA