regulacijski načrti maksa fabianija na območju današnje občine miren – kostanjevica slovenski arhitekt in urbanist maks fabiani je s svojim

REGULACIJSKI NAČRTI MAKSA FABIANIJA NA OBMOČJU DANAŠNJE OBČINE MIREN –
KOSTANJEVICA
Slovenski arhitekt in urbanist Maks Fabiani je s svojim bogatim in
raznolikim opusom eden najpomembnejših evropskih ustvarjalcev.
Uveljavil se je na cesarskem Dunaju ob koncu 19. in v začetku 20.
stoletja, bil je mislec, izumitelj, doktor tehničnih ved in profesor
na dunajski Politehniki. Deloval je na Dunaju, v Ljubljani, Trstu,
Gorici in drugih evropskih mestih. Obdobje po prvi svetovni vojni, ko
je prekinil uspešno kariero in svoje znanje ter izkušnje uporabil za
obnovo porušenih naselij na domačem ozemlju, pa je še danes najmanj
poznano. Rodil se je leta 1865 v Kobdilju na Krasu in zrastel v
kulturno ter jezikovno raznolikem okolju. V svojem dolgem življenju,
umrl je leta 1962 v Gorici, je doživel velike družbene spremembe,
zadnje obdobje avstro-ogrske monarhije, dve svetovni vojni in
uveljavitev socialistične Jugoslavije ter Republike Italije.
Svojo poklicno pot je začel na Dunaju, v obdobju ko se je začela
razvijati secesijska umetnost. Fabiani pa je do novega sloga ohranjal
določeno distanco, kljub temu, da je dve leti sodeloval z vodilnim
secesijskim arhitektom Ottom Wagnerjem in sam prinesel ideje
secesijskega gibanja v Ljubljano. Fabiani ni nikoli zares sledil
tokovom moderne umetnosti. V njegovem delu je sicer mogoče prepoznati
določene zunanje vplive, vendar je vse življenje ostal samosvoj
mislec. Poleg tega pa je bil predvsem urbanist, zato je v svojem delu
vedno poudarjal preprostost, funkcionalnost, ekonomičnost.
Z urbanizmom se je začel ukvarjati prav v Wagnerjevem ateljeju. Leta
1895 je izdelal samostojni regulacijski načrt za obnovo Ljubljane po
potresu in kasneje zasnoval še ureditev poljskega mesta Bielsko. Za ta
dva projekta mu je leta 1902 dunajska univerza podelila prvi častni
doktorat za področje urbanizma v Evropi. V cesarskem obdobju je
Fabiani dosegel širok ugled in visoka družbena priznanja, postal je
celo osebni svetovalec prestolonaslednika Franca Ferdinanda, gradil je
v samem središču mesta. Po prvi svetovni vojni pa je Fabiani zapustil
Dunaj in se vrnil domov na Kras. Umaknil se je iz središča in se
posvetil, najbrž manj prestižni, vendar zelo pomembni dejavnosti,
obnovi tedanje Goriške regije, ki je bila uničena zaradi bojev na
Soški fronti. Tej nalogi se je popolnoma predal in zavrnil povabilo za
nadaljevanje profesure na Dunaju, odrekel se je tudi ponudbi Ivana
Vurnika za poučevanje na novoustanovljenem arhitekturnem oddelku
ljubljanske Tehnične fakultete.
Leta 1917 je avstro-ogrska država v Gorici ustanovila Urad za obnovo
Gorice in Gradišča, ki se mu je Fabiani pridružil že od vsega začetka.
Leta 1920, ko je Primorska prešla pod Italijo, so urad preimenovali in
Fabianija najprej odpustili, zaradi zahtevnosti prenove pa so ga
ponovno začasno zaposlili. Pri obnovi goriške je igral ključno vlogo,
kljub temu, da je imel številne težave z italijansko oblastjo, ker je
bil Slovenec in dolgo let sploh ni smel podpisovati svojih načrtov. Do
leta 1922, ko je bil Provincialni urad za regulacijo in prenovo
poškodovanih občin ukinjen, je z majhnim številom sodelavcev izdelal
92 regulacijskih načrtov za Posočje, Kras in Vipavsko dolino, med
drugimi za Gradišče ob Soči, Vipavo, Ajdovščino, Tolmin.
Načrti za povojno obnovo pomenijo nadaljevanje idej, ki jih je Fabiani
razvijal še pred vojno. V urbanističnem načrtovanju je začutil širšo
socialno vlogo, zato je svoje delo zastavljal tako, da je poleg
učinkovite prenove poskrbel tudi za razvoj kraja v prihodnosti in pri
tem upošteval njegovo vpetost v razvoj celotne regije. Pri vsakem
naselju je upošteval regionalni pomen, stopnjo ohranjenosti in
kvaliteto starejših območij. Naselje je namreč obravnaval kot živ
organizem, ki se nenehno spreminja in razvija, zato je menil, da
ureditev mesta ni nikoli dokončna. Tako je manjše kraje in prostore za
vsakdanje življenje obnavljal z občutkom za izročilo in smislom za
napredek.
Za naselja, ki so se do takrat razvijala brez kakršnegakoli
načrtovanja, si je zamislil celostno ureditev. Razmišljal je na osnovi
dveh temeljnih izhodišč, na prvem mestu so bile potrebe vsakdanjega
življenja in prometa, na drugem pa estetska, umetniška izvedba.
Načrtno je organiziral cestne mreže, obvoznice, cestišča, pločnike.
Poleg tega pa je ohranjal temeljne značilnosti prostora in že
obstoječe kakovosti. Največ pozornosti je posvečal vidnejšim točkam v
naselju, cerkvi, šoli, gostilni, pokopališču, okoli katerih se je
odvijalo javno življenje. V središču vsakega kraja je skušal urediti
glavni trg, ki naj bi nosil socialni in reprezentativni pomen.
Pomembno vlogo je namenil tudi parkom in drevoredom. Zelene površine
je uporabljal kot vmesne člene, znal jih je razporejati tako, da so
obenem zamejevali in povezovali dele naselij.
Na ozemlju današnje občine Miren – Kostanjevica je Fabiani izdelal
regulacijske načrte za Miren, Bilje, Lokvico, Novo vas, Sela na Krasu,
Temnico, Kostanjevico na Krasu in Opatje selo.
V Mirnu je Fabiani leta 1921 zasnoval načrt za celotno ozemlje med
Grajskim gričem in vijugasto strugo reke Vipave. Stare poti je
primerno razširil in med seboj racionalno povezal različne dele vasi.
V načrtu je še predlagal, da bi območje, veliko 45 x 300 metrov,
rezervirali za morebiten plovni kanal Jadran – Donava. To zamisel, ki
so jo številni načrtovalci obravnavali že v obdobju avstro-ogrske
monarhije in je bila ponovno aktualna v 80. letih 20. stoletja, je
Fabiani podrobneje razvil in predstavil po drugi svetovni vojni.
V načrtu za delno regulacijo Bilj iz leta 1922 je Fabiani združil dve
ločeni naselji. Težišče je ustvaril sredi ravnih polj, ki so pripadala
neki vili (najbrž je mišljena vila Savnik). Predlagal je tudi, da bi
kasneje postavili krožno cesto, ki bi povezovala naselji z mlinom na
Vipavi.
Med načrti za kraške vasi sta Opatje selo in Kostanjevica najbolj
značilna. Pri obeh je upošteval tipično gručasto ureditev stavb okoli
središča.
Opatje selo je bilo med prvo svetovno vojno skoraj v celoti uničeno.
Fabiani je leta 1921 obnovo načrtoval na osnovi prejšnjega stanja.
Vzdolž glavne ceste z goriške strani se najprej odpira trg, ki ga
obkrožajo drevesa, v središču vasi pa si je zamislil zaporedje dveh
trgov, dveh različnih prostorov, ki se med seboj dopolnjujeta. Glavni
poudarek obeh je na novo zgrajena večja cerkev. Njeno pročelje rahlo
izstopa iz linije stavb, kar predstavlja zožitev, zaključek enega in
začetek drugega, manjšega trga. Učinek izstopajoče cerkve je Fabiani
želel poudariti z drevesi vzdolž stavbnih fasad. V naselju je zasnoval
še manjše trge, uredil je tudi okolico pred vhodom na pokopališče in
ustvaril še en javni prostor. Obnovo je zastavil sodobno in
širokopotezno. Cestno omrežje zaznamujejo široke ulice in glavna
cesta, ki naj bi bila po Fabianijevi zamisli široka 12 metrov, v
središču vasi naj bi se razcepila v dve, nekoliko ožji cesti.
Predvidena je bila tudi krožna cesta, široka 12 metrov. Kljub temu, da
obnova ni bila v celoti izpeljana po Fabianijevem načrtu – tudi trga
ob cerkvi sta zgrajena v okrnjeni obliki – se je naselje dobro
prilagodilo nadaljnjemu razvoju.
Fabiani je za Kostanjevico na Krasu, ki je bila med prvo svetovno
vojno ravno tako skoraj v celoti porušena, zasnoval monumentalno
ureditev. Vas leži na južnem pobočju vzpetine, na vrhu pa je že pred
vojno stala cerkev s pokopališčem.
Fabiani je v regulacijskem načrtu iz leta 1921 predvidel izgradnjo več
trgov, mrežo novih cest, širitev obstoječih in sodobno urejena
križišča. Zamislil si je velikopotezno obnovo, ki naj bi spodbudila
razvoj kraja, vendar večina zamisli ni bila uresničena. Zgradili so
mrežo glavnih cest v obliki zvezde, dve novi križišči na začetku vasi,
iz smeri Temnice in Vojščice, ter novo središče na vrhu. Arhitekt je
osrednji del zasnoval kot parkovno urejeno akropolo, obzidano s
kamnitim podpornim zidom, z novo cerkvijo, župniščem in pokopališčem.
Prilagodil se je padajočemu terenu in si v načrtu zamislil štiri
ploščadi na različnih nivojih okoli cerkve, z drevesi, zidovi ter
povezovalnimi stopnišči. Cerkev naj bi stala na visokem zidu na
najvišji točki, drevesa pa naj bi trge povezala v celoto in jo
omehčala.
V Temnici, ki leži na vzpetini sredi kraške planote, je Fabiani
načrtoval osrednji vaški prostor. Na enem koncu stoji nova cerkev sv.
Petra, na drugem pa večje poslopje, ki je bilo takrat namenjeno sedežu
mestne hiše, poštnemu uradu in župnišču. V stavbi je bila nekoč tudi
dvorana vaške skupnosti, z vhodom skozi razgledno ložo, kjer se odpira
pogled na kraško planoto in Tržaški zaliv. Celoten trg nosi
arhitekturne elemente, ki dajejo zgodovinski vtis. Drevesa zamejujejo
nepozidan rob trga in poudarjajo vhod v cerkev. V regulaciji je bilo
predvideno nadaljevanje strnjene obzidave trga proti vasi, vendar ta
ni bila izvedena. Cerkveni trg se povezuje z vaškim, ki se pred
pokopališčem zaključuje z nasadom lip in poslopjem, v katerem je bila
nekoč vaška gostilna. Na drugi strani vasi je bilo ob cesti zgrajeno
šolsko poslopje z ložo.
V Selih na Krasu, ki ležijo na robu planote in so odmaknjena od
glavnih prometnih cest, je Fabiani načrtoval trg pravokotne oblike s
cerkvijo. Na trgu je še večja javna stavba, kjer je sedež krajevne
skupnosti. Trg je osrednji del vasi in nosi družaben ter
reprezentativen pomen. Na nesezidani stranici je Fabiani predlagal
posaditev dreves, ki bi zaključila prizorišče in ga ločila od ceste.
Dreves pa niso zasadili po načrtu, zato ostaja velik prazen prostor
pred cerkvijo nezaključen.
Načrt za delno regulacijo Nove vasi je nastal leta 1922. V njem je
bila predvidena obnova dvajset porušenih zgradb, razširitev ulic na 6
metrov, razširitev regionalne ceste na 8 metrov in ureditev
trga-ploščadi pred cerkvijo.
Za Lokvico, ki je bila med vojno v celoti porušena, je bila predlagana
obnovitev brez sprememb. Po mnenju Marca Pozzetta, ki je Fabianijevo
delo preučil in objavil, za naselje ni bil predviden večji razvoj.
Fabianijevi regulacijski načrti so bili le deloma izvedeni, kljub temu
pa nosijo kraji njegov pečat. Povojno obnovo Goriške je zasnoval z
jasnim pogledom na prihodnost, predvidel je rešitve, ki so se izkazale
za pravilne in so še danes aktualne.
Katarina Brešan
Literatura:
*
ČELIGOJ, Ana & JAZBEC, Tina: Maks Fabiani: Vodnik po arhitekturi v
Sloveniji in Italiji. Štanjel: Ustanova Maks Fabiani, 2006
*
HRAUSKY, Andrej & KOŽELJ, Janez: Maks Fabiani: Dunaj – Ljubljana –
Trst. Ljubljana: Cankarjeva založba, 2010
*
JAZBEC, Tina: Maks Fabiani ob 140-letnici rojstva. V: Primorska
srečanja. Revija za družboslovje in kulturo, št. 284 – 5 – 6 /
2005
*
JAZBEC, Tina: Maks Fabiani in urbanizem: obnovitveni projekti na
Goriškem, v Posočju in na Krasu 1917 – 1922. V: Arhitekturna
zgodovina. Znanstvena založba Filozofske fakultete, Zavod za
gradbeništvo Slovenije:
Ljubljana, 2008
*
POZZETTO, Marko: Maks Fabiani – Vizije prostora. L.I.B.R.A.:
Kranj, 1997

  • JOYCE AWARDS ONLINE LETTER OF INQUIRY STRAIGHT CONNECTOR 5
  • 13 POESÍA OBJETIVOS DIDÁCTICOS CONVERSAR EN TORNO A
  • COURSE DESCRIPTIONS – FALL 2016 CINEMA & SCREEN STUDIES
  • UNITAT DIDÀCTICA LA PLATJA MDP ESCOLA DEL MAR CICLE
  • YÖNETİCİ YEDEKLEME PLANI BİR ÖRGÜTÜN DEĞİŞİM KAPASİTESİNİ NASIL AZALTABİLİR?
  • WORKERS OF THE WORLD UNITE! IN VARIOUS LANGUAGES BY
  • DOC 727780DOC CHANGE REQUEST CHANGE REQUEST MEETING ID PRO282
  • COMUNICADO DE PRENSA MARZO DE 2019 FELIZIUDAD LA APUESTA
  • MENTAL HEALTH COMMISSION BILL 2011 SCHEDULE OF THE
  • CAN PEER EVALUATION BE A SOCIAL INCENTIVE? P600RESEARCH PROPOSAL
  • FIRST PRESBYTERIAN CHURCH OF PETALUMA BOARD OF DEACONS 2015
  • K70AB SERIES WWWASUSCOMTW REV 04 062309 2SPINDLE 173”HD+
  • FORMATO ACUERDO DE CONFIDENCIALIDAD PROCESO PROCESOS DISCIPLINARIOS VERSIÓN 20
  • SE HA INCREMENTADO EN UN 25 EL NÚMERO DE
  • NATIVE PLANTS | GROUND COVER GROUND COVER SPECIES ARE
  • PREZENTACJA – POLSKA DLA RODZINY” RODZINA UWAŻAMY ŻE
  • OOOQ346I924Q0612Q 16 • • • • •
  • TIPOS DE FALACIAS DESDE ARISTÓTELES LAS FALACIAS SE
  • PRILOG E IZJAVA PONUĐAČA REKAPITULACIJA PONUDE U ODGOVORU
  • ZASADY PUNKTACJI I WYNIKI EGZAMINU KOMPUTEROWEGO 20062007 BYŁY 4
  • E PLEASE REFERENCE THIS ARTICLE AS FOLLOWS MITCHELL D
  • COMPARACIÓN MULTITEMPORAL ANTE LA ESCASEZ DE AGUA DE DOS
  • ETAPAS DE LECTOESCRITURA HIPÓTESIS PRESILÁBICA NIVEL 1 DIFERENCIA
  • UNIVERSIDAD DE LAS PALMAS DE GRAN CANARIA ANEXO II
  • UNIVERSITÀ DEGLI STUDI DI VERONA FACOLTÀ DI LINGUE E
  • AUTOSHAPE 2 CÓDIGO 127FORGR02 VERSIÓN 4 PÁGINA 3 DE
  • CHILE SE LANZÓ A LA CONQUISTA COMERCIAL DE PAÍSES
  • M131 ESTATUTOS DE ASOCIACIÓN JUVENIL CAPITULO I CONSTITUCIÓN
  • [VOORBEELDBRIEF MEEGEVEN] BETREFT WE STARTEN MET SCHOOLFRUIT! BESTE OUDER(S)VERZORGER(S)
  • UNIVERZITA KARLOVA V PRAZE OPATŘENÍ REKTORA Č 62015