sporočilo za javnost slovenski etnografski muzej 16. november 2007 pred durmi je odprtje letošnje osrednje razstave slovensk


Sporočilo za javnost
Slovenski etnografski muzej
16. november 2007
Pred durmi je odprtje letošnje osrednje razstave Slovenskega
etnografskega muzeja
Slovenski etnografski muzej odpira v četrtek 22. novembra ob 19. uri
odpira vrata svoji letošnji največji razstavi Zvoki Slovenije – Od
ljudskih godcev do avsenikov, ki jo je zasnoval mag. Igor Cvetko,
kustos kustodiata za duhovno kulturo v Slovenskem etnografskem muzeju.
Slavnostni govornik na odprtju razstave bo prof. dr. Boštjan Žekš,
predsednik Slovenske akademije znanosti in umetnosti.
Slovenski etnografski muzej bo razstavo odprl skupaj s Telekomom
Slovenije, s katerim je povezan s sloganom videti preteklost , živeti
prihodnost od leta 2003. Sodelovanje med Telekomom Slovenije in SEM
ter Telekomova zavzetost za ohranjanje kulturne dediščine Slovenskega
etnografskega muzeja predstavlja za SEM eno prvih tovrstnih in
dragocenih zavzetosti večjih slovenskih podjetij.
Razstava je zgodba o zvoku in godčevstvu na Slovenskem.
Začetek pripovedi na razstavi, (ki temelji na kustosovem dolgoletnem
raziskovanju zlasti glasbil, zvokov in sestavov, ki so zvoke
ustvarjali) sega v prazgodovino, torej v obdobje pojava prvih
predmetov, ki jih je pračlovek iz kosti oblikoval tako, da je iz njih
izvabil zvoke.
»Sledi prikaz nekaterih pomembnih mejnikov, povezanih s preteklostjo,
ki kažejo na bolj ali manj nepretrgan razvoj glasbe pri nas:
železnodobni godec na panovi piščali z vaške situle je prav neverjetno
podoben današnjim haloškim godcem na trstenke; glasbilo, na katero
igrajo angeli na srednjeveških freskah v naših cerkvah, je zanimiva
'domača' različica opreklja, še danes pomembnega glasbila domačih
ljudskih godcev; rog iz Valvasorjevega opisa pa je pred nekaj leti
ponovno neodvisno zaživel kot godčevsko glasbilo le nekaj kilometrov
proč od Bogenšperka, kjer ga je ovekovečil naš polihistor; na
številnih panjskih končnicah, etnološki posebnosti slovenskega
etičnega ozemlja s konca 18. in iz 19. stoletja, pa najdemo številne
godčevske prizore, zgodbe in glasbila.
Ti prizori so presenetljivo podobni stanju z začetka 20. stoletja, ko
se na naših tleh izoblikujejo t. i. stalne godčevske skupine s stalno
zasedbo glasbil, ki bi jim lahko rekli »slovenske«. Značilno zanje je
izvajanje večglasja, pri katerem en inštrument igra vodilno melodijo,
ostali pa ga spremljajo in dodajajo bas. Godci so
vedno igrali za ples, po pravilu brez dodanega petja.
Po letu 1848 lahko v Sloveniji sledimo zanimivemu razcvetu
instrumentalnega muziciranja, ki ga narekujejo burna politična,
kulturna in socialna dogajanja na naših tleh. Fotografski dokumenti
skoraj stoletnega obdobja prikazujejo številne glasbene priložnosti in
prilike iz tistega časa.
Sredino 19. stoletja bi v opisu naše ljudske glasbene preteklosti
lahko označili kot »razkol z izročilom«. Iznajdba harmonike je namreč
v temeljih zamajala tradicijo domačega muziciranja. Harmonika je
postala priljubljeno glasbilo
v najrazličnejših glasbenih zasedbah, zlasti 'frajtonarica' pa v nekaj
desetletjih tudi pri nas vodilni godčevski inštrument.
Za prva desetletja 20. stoletja je značilen hiter razvoj cele vrste
novih »zvočnih« iznajdb, med njimi fonografa, radia in gramofona, ki
so utrle pot novi in hitro rastoči svetovni glasbeni industriji.
Dogodki niso obšli naših krajev in ljudi ter so pomembno sooblikovali
podobo domače glasbe tako doma kot med našimi izseljenci preko luže.
Radio je, zlasti po drugi svetovni vojni, globoko posegel na področje
ljudske glasbe. Svojim poslušalcem je ponujal kolikor mogoče različno
glasbo in jo skušal čim bolj približati ljudem. S tem je povzročil
enotenje prej raznolikega kulturnega prostora, izvajalce pa spodbujal,
da so se trudili biti avtorski, prepoznavni, zabavni in všečni. Rodila
se je narodno-zabavna muzika. (povzeto po Igor Cvetko, Zgibanka
razstave)
Nastanek prvih instrumentalno-vokalnih ansamblov, ki danes tvorijo
široko razvejano mrežo t.i. narodno zabavne glasbe, sega v prva leta
po drugi svetovni vojni. Tedaj se je namreč nekaj šolanih in
talentiranih glasbenikov (Miško Hočevar, Avgust Stanko in še nekaj
drugih), zbranih predvsem v ali okrog ljubljanske radijske hiše,
odločilo pristopiti k t.i. narodni glasbi nekoliko drugače kot je bilo
to med ljudmi v navadi, igrati jo bolj »po svoje«.
To je pomenilo predvsem »urediti« jo ritmično in prej izključno pete
pesmi aranžirati, dodati jim instrumentalne avtorske medigre in jih
primerno glasbeno urediti. Iz spoja žive, priljubljene in povsod pete
ljudske pesmi in tradicije domačega godčevstva je torej nastala nova
instrumentalno-vokalna oblika, ki se je med ljudmi hitro prijela. Še
več: začeli so jo izvajati celo nekateri priljubljeni ljudski godci
(Lojze Slak, Beneški fantje), predvsem na »koncertnem« odru, s čimer
je dobila tudi poseben status.
Svoj vrhunec je ta nova, t.i. narodno zabavna glasba, dosegla po letu
1953 z nastopom ansambla bratov Avsenik (Slavka in Vilka) in ostala v
samem vrhu popularnosti doma in po svetu, prav do danes. Še več:
postala je cenjen artikel popularne domače glasbene scene in naša
uspešna izvozna »blagovna znamka«. Za to ima nedvomno posebne zasluge
tudi radijski medij, ki je bil kot naročen za novo, popularno,
prodorno in aktivacijsko glasbeno gibanje in daljnovidna uredniška
politika, naklonjena naraščajoči popularnosti tovrstne muzike
(Četrtkovi večeri domačih pesmi in napevov). Kasneje se je promociji
naše narodno-zabavne muzike z veseljem pridružila tudi glasbena
industrija (plošče in kasete kot nosilci zvoka, Jugoton, Helidon), s
pomočjo katere je priljubljena nova domača muzika lahko tudi fizično
vstopila v sleherno slovensko hišo.
Na Razstavi Zvoki Slovenije zgodbo o zvokih in glasbilih ustvarjajo
zlati številna razstavljena glasbila in različni slikovni viri ter
dokumenti, ki so jih za razstavo posodili tudi drugi muzeji in
ustanove, predvsem pa številni posamezniki.
Med razstavljeni glasbili gre na primer izpostaviti eno najstarejših
harmonik na Slovenskem, ki je bila domnevno izdelana v letu 1880 in je
v lasti Zdravka Debeljaka iz Železnikov.
Razstava skozi več razstavnih sklopov osvetljuje vidike vloge zvokov
na Slovenskem. Na primer: Pred letom 1850 (po sledeh slikovnih in
pisnih virov o glasbeni preteklosti pri nas, zgodovinsko izpričane
instrumentalne zasedbe na slovenske); Leto 1850 in iznajdba harmonike;
Razvoj instrumentalne glasbe po 1850 (novi glasbeni sestavi za nove
zvočne potreb, oblikovanje stalnih godčevskih zasedb na Slovenskem);
Harmonika v slovenski glasbeni tradiciji (izdelovanje / izdelovalci
harmonik na Slovenskem).Godci kot nosilci glasbene tradicije pri nas.
Pojav narodno zabavne glasbe na Slovenskem po drugi svetovni vojni;
Prvi zametki po 1945 (razvoj in pojavne oblike, vrhunec razvoja z
ansamblom bratov Avsenik po letu 1953; prodor narodno-zabavne glasbe v
Evropo, svetovne turneje; narodno-zabavna glasba med našimi izseljenci
(v Ameriki in po svetu) in tako naprej.
----------------------------------------------------------------------
Eden od poudarkov razstave je na obdobju po sredini 19. stoletja, »ko
je tudi glasba spremljala oblikovanje slovenskega naroda in bila
hkrati medij za izražanje narodnostnih čustev, idej in želja. To je
bil tudi čas uveljavitve harmonike, ki je bistveno zaznamovala naravo
ljudske glasbe. Drugi poudarek na razstavi pa govori o fenomenu
narodno zabavne glasbe, ki je zlasti po 2. svetovni voljni prispevala
k poenotenju narodno kulturnega prostora na slovenskem etičnem ozemlju
in s tem postala ena od simbolnih substanc slovenske narodne
identitete. Kot taka je bila in je še vedno eden od nosilcev
Identitete Slovencev, živečih onkraj državne meje, in izseljencev, ki
živijo zlasti v ZDA in v Kanadi, ko je v uvodni besedi kataloga
razstave zapisala Bojana Rogelj Škafar, direktorica muzeja. Ali po
zaključni misli avtorja kataloga razstave Zvoki Slovenije mag. Igorja
Cvetka: »Kakorkoli že, nobenega dvoma ni, da so avseniki s svojimi
zvoki in odmevom, ki jih ti imajo med (naj)širšo publiko, močno
razburkali domačo glasbeno sceno. Pljusknili pa so tudi krepko prek
meja slovenskih logov. Prerasli so okvire domačega prostora in aktivno
posegli v glasbeno dogajanje v Evropi in Ameriki. S tem so sprožili
pravo pop-glasbeno gibanje z množico posnemovalcev in ljubiteljev ter
začeli pisati zgodbo, ki se še vedno nadaljuje v novih in novih
razsežnostih, ki jim nikakor ne vidimo pravega konca. Kaže, da bo
imela tako glasbena publika kot etnomuzikologija, pa tudi njej sorodne
stroke, v prihodnje z avseniki še precej dela.«
Razstavo spremlja obsežen vodnik po razstavi, za katerega je besedila
napisal kustos razstave mag. Igor Cvetko, oblikoval pa ga je Dušan
Podgornik, ki je hkrati avtor postavitve razstave in njen oblikovalec.
Razstava se razteza na skoraj 900 m2 razstavnih površin v prvem
nadstropju razstavne hiše SEM. Ena od dvoran v razstavi je namenjena
koncertni sceni, kjer bodo prvič zaigrali godci s Pohorja in Beneški
fantje na odprtju razstave.
Odprta bo do septembra 2008. Spremljal jo bo bogat program glasbenih
in drugih prireditev. Nastopala bo vrsta slovenskih uglednih
glasbenikov in izvajalcev. Tematsko oblikovani koncerti in glasbene
predstavitve bodo vezani na posamezne razstavne sklope, dopolnjevali
jih bodo pogovori, razprave, predavanja in okrogle mize o najbolj
aktualnih in živih vprašanjih, ki jih odpira razstava.
Kontaktni osebi:
Nina Zdravič Polič, Slovenski etnografski muzej, mag. Igor Cvetko,
Slovenski etnografski muzej,
T.: 300 87 00,o417 342 801 [email protected] T.: 300 87 00,
[email protected]

  • TO ANY INSURANCE COMPANY WRITING PROPERTY AND CASUALTY INSURANCE
  • QUESITO N 2442010I TRASFERIMENTO DI PARTECIPAZIONE DI SOCIETÀ CONSORTILE
  • MESLEKI EĞITIMIN AMACI ZORUNLU TEMEL EĞITIMINI TAMAMLADIKTAN SONRA
  • ПРЕФЕКТУРА ЗЕЛЕНОГРАДСКОГО АО ГОРОДА МОСКВЫ ОТДЕЛ НАУКИ И ПРОМЫШЛЕННОЙ
  • REFERENTNA KAMATNA STOPA PREMA ODLUCI IZVRŠNOG ODBORA NARODNE BANKE
  • SURAT PENYERAHAN DAN AKUAN TERIMA NOTA SERAH TUGAS
  • STATISTICS OF ANIMAL USE IN RESEARCH AND TEACHING VICTORIA
  • the Ideal gas Thermochemistry of Oxonium Cations Alexander Burcat†
  • ANALYTIC HIERARCHY PROCESS (WHAT IS AHP) ANALYTIC HIERARCHY PROCESS
  • MECHANISTIC STUDIES OF THE TRANSITION FROM ACUTE TO CHRONIC
  • DIREKTOR UVJETI VSS ILI VŠS PRAVNOG EKONOMSKOG ILI TEHNIČKOG
  • LKJIP PENGADILAN NEGERI PANDEGLANG 2017 KATA PENGANTAR MEMENUHI SURAT
  • LABORATORIUM EKONOMI PERTANIAN BAB 2 DISTRIBUSI FREKUENSI (UKURAN
  • LANDMARK REHABILITATION LOAN PROGRAM LOAN GUIDELINES CITY OF FORT
  • CONTOH SURAT PERMOHONAN BEASISWA PERGURUAN TINGGI SRAGEN……………2015 HAL
  • 3 ELEMENTARY LESSON PLAN (STRUCTURAL APPROACH) RECOGNIZING COMMUNITY SETTINGS
  • РОЗРАХУНОК ОЧІКУВАНИХ ДОХОДІВ 1 АСЕНІЗАТОРНА МАШИНА АВТОМОБІЛЬ ПРОВОДИТЬ
  • Category is not Correct
  • VI DISTRIBUSI PELUANG (PROBABILITAS) PENDAHULUAN PROBABILTAS SANGAT
  • EMPLOYER RECOMMENDATION FORM THE OAS SCHOLARSHIPS PROGRAMS
  • 150202 BASIC DATA ORGANISATION DQS REFERENCE NO DATE
  • GUIÓN ORIENTATIVO PARA REDACTAR LA MEMORIA GENERAL QUE FORMA
  • EL DRET A DECIDIR AVUI A CATALUNYA A LA
  • DISTRIBUSI PELUANG TEORITIS 1 PENDAHULUAN TITIKTITIK CONTOH DI DALAM
  • KHALWAT YANG BERAKIBAT PADA PERNIKAHAN DINI DALAM TINJAUAN FIQH
  • WATER DENSITY AND STABILITY LAB SCIENCE GRADES
  • MY SISTERS PLACE REFERRAL FORM HOW TO COMPLETE THIS
  • ÓRGANO GESTIÓN TRIBUTARIA PROPUESTA QUE FORMULA EL CONCEJAL DEL
  • CENTRO EDUCACIONAL AMANCAY LENGUAJE Y COMUNICACIÓN PROF DANILO NARVÁEZ
  • BAB II TINJAUAN PUSTAKA BAB INI BERISI URAIAN MENGENAI