INTERNO Delovni Osnutek 1032014 Zakon O Ravnanju Z Nedovoljenimi

interno delovni osnutek 10.3.2014 zakon o ravnanju z nedovoljenimi gradnjami (zrng) 1. člen (področje urejanja) (1) ta

INTERNO
Delovni osnutek
10.3.2014
Zakon o ravnanju z nedovoljenimi gradnjami (ZRNG)
1. člen
(področje urejanja)
(1) Ta zakon ureja posebne pogoje in postopek za pridobitev gradbenih
dovoljenj za nedovoljene gradnje.
(2) Za potrebe izvajanja tega zakona se šteje, da je nedovoljena
gradnja po tem zakonu nelegalna in neskladna gradnja, kot je določena
v Zakonu o graditvi objektov (Uradni list RS, št. 102/04 – uradno
prečiščeno besedilo, 14/05 – popr., 92/05 – ZJC-B, 93/05 – ZVMS,
111/05 – odl. US, 126/07, 108/09, 61/10 – ZRud-1, 20/11 – odl. US,
57/12 in 110/13, v nadaljnjem besedilu: ZGO-1). Drugi izrazi,
uporabljeni v tem zakonu, katerih pomen v tem zakonu ni določen, imajo
enak pomen, kot ga določajo predpisi s področja graditve objektov,
urejanja prostora ter drugi predpisi.
(3) V tem zakonu uporabljeni izrazi za posameznike, zapisani v moški
spolni slovnični obliki, so uporabljeni kot nevtralni za moške in
ženske.
OBRAZLOŽITEV:
Zakon ureja posebne pogoje za pridobitev gradbenih dovoljenj
(legalizacijo) pri nedovoljenih gradnjah, pri čemer je fingirano, da
se za potrebe izvajanja tega zakona za nedovoljeno gradnjo štejejo
samo objekti, ki so po ZGO-1 določeni kot nelegalne gradnje (objekti,
zgrajeni brez gradbenih dovoljenj) in neskladne gradnje (objekti, za
katere je gradbeno dovoljenje pridobljeno, vendar so zgrajeni v
nasprotju s pogoji, določenimi v gradbenem dovoljenju). Na ta način je
izključena uporaba tega zakona za nevarne gradnje, ki predstavljajo
objekte, ki ogrožajo premoženje, zdravje in življenje ljudi, promet,
sosednje objekte oziroma njegovo okolico. Cilj zakona je namreč, da se
pod posebnimi pogoji oziroma kriteriji in po posebnem postopku omogoči
le legalizacija neproblematičnih objektov. Ostali izrazi imajo enak
pomen kot je določen v predpisih o graditvi objektov (ZGO-1),
predpisih s področja urejanja prostora (ZUreP-1 oziroma ZPNačrt) in
drugi predpisi. Člen opredeljuje tudi nevtralnost uporabe moške in
ženske slovnične oblike.
2. člen
(predmet zahteve za pridobitev gradbenega dovoljenja za nedovoljeno
gradnjo)
(1) Lastnik nedovoljene gradnje lahko vloži zahtevo za izdajo
gradbenega dovoljenja na podlagi določb tega zakona, če:
- gre za obstoječ objekt, na katerem so izvedena vsaj groba gradbena
dela – temelji z osnovno konstrukcijo oziroma nosilnimi elementi, pri
stavbah pa mora biti izvedena vsaj strešna konstrukcija z ali brez
strehe in najmanj z eno etažo,
- je objekt ob vložitvi zahteve za izdajo gradbenega dovoljenja
evidentiran v katastru stavb ali v katastru gospodarske javne
infrastrukture, v primeru stavb pa, če so za stavbo v registru
nepremičnin vpisani vsi relevantni podatki o stavbi, ki se vodijo v
registru nepremičnin.
(2) Zahteva za izdajo gradbenega dovoljenja se lahko nanaša tudi na
več objektov, če z vidika uporabe predstavljajo zaokroženo,
funkcionalno povezano celoto. Zahteva za gradbeno dovoljenje lahko
vključuje tudi zahtevo za gradbeno dovoljenje z osnovnim objektom
povezanih pomožnih objektov, če je z ZGO-1 zanje predpisano gradbeno
dovoljenje, če je njihova raba podrejena osnovnemu objektu in če so
zgrajeni za namen uporabe osnovnega objekta.
OBRAZLOŽITEV:
Zahteva za izdajo gradbenega dovoljenja pod pogoji in v postopku, ki
ga določa ta zakon, se lahko vloži samo za objekte, ki so dokončani do
takšne faze, da je obstoj objekta mogoče preveriti že na podlagi
vpogleda v ortofoto karte, ki jih izdeluje Geodetska uprava Republike
Slovenije in sicer mora biti izvedena najmanj osnovna konstrukcija
objekta. Poleg tega je pogoj za vložitev zahteve za izdajo gradbenega
dovoljenja po tem zakonu tudi evidentiranje objekta v ustreznih
evidencah, pri stavbah je pomembno tudi evidentiranje podatkov o
stavbi v registru evidence nepremičnin. Slednje je pomembno tako
zaradi učinkovitejšega inšpekcijskega nadzora kot tudi zaradi odmere
dajatev, ki se nanašajo na objekte, ki bodo predmet zahteve za izdajo
gradbenega dovoljenja po tem zakonu. Predmet zahteve za izdajo
gradbenega dovoljenja so lahko tudi objekti, ki so funkcionalno
povezani z osnovnim objektom, tudi pomožni objekti, če je zanje
predpisano gradbeno dovoljenje.
3. člen
(vsebina zahteve)
Zahteva za izdajo gradbenega dovoljenja za nedovoljeno gradnjo mora
vsebovati:
- podatke o vlagatelju zahteve (ime, priimek in naslov ter EMŠO
oziroma ime in sedež vlagatelja zahteve),
- podatke o odgovornem projektantu, ki je izdelal projektno
dokumentacijo (ime in priimek odgovornega projektanta in njegov žig
ter podpis na zahtevi),
- splošne podatke o objektu, ki je predmet zahteve (ulica in hišna
številka, če je določena, številka parcele oziroma parcel, na katerih
objekt stoji, katastrska občina in številka stavbe),
- soglasje lastnikov zemljišča, na katerem objekt stoji, če vlagatelj
zahteve ni lastnik zemljišča,
- seznam lastnikov zemljišč, ki so od meje zemljišč, na katerih stoji
objekt, oddaljeni 100 metrov, z navedenimi imeni in naslovi lastnikov
teh zemljišč,
- podatke, potrebne za odmero nadomestila za degradacijo in
uzurpacijo,
- podatke, potrebne za odmero komunalnega prispevka, če je zgrajeni
objekt priključen na komunalno opremo in komunalni prispevek ni bil
plačan v skladu s predpisi o prostorskem načrtovanju,
- projektno dokumentacijo.
OBRAZLOŽITEV:
Člen določa vsebino zahteve za izdajo gradbenega dovoljenja in sicer
so zahtevani osnovni podatki o vlagatelju zahteve, o odgovornem
projektantu, ki je izdelal projektno dokumentacijo in podatki o
objektu. Zahteva mora vsebovati tudi seznam lastnikov sosednjih
zemljišč in zemljišč, na katerem se nahaja nedovoljena gradnja, ki bo
v postopku izdaje gradbenega dovoljenja podlaga za vključitev
stranskih udeležencev v postopek. Če vlagatelj zahteve ni lastnik
zemljišča, na katerem stoji objekt, za dokazovanje pravice graditi
zadošča pisno soglasje lastnikov zemljišča, da se z izdajo dovoljenja
strinjajo. V zahtevi je treba navesti tudi podatke, potrebne za odmero
nadomestila za degradacijo in uzurpacijo in za odmero komunalnega
prispevka. Ključni dokument za odločanje o zahtevi za izdajo
gradbenega dovoljenja pa je projektna dokumentacija, v kateri se
nahajajo vsebinski podatki, potrebni za odločanje o zahtevi.
4. člen
(projektna dokumentacija)
(1) Projektno dokumentacijo za stavbe izdela odgovorni projektant s
področja arhitekture, za druge objekte pa katerikoli odgovorni
projektant, ki izpolnjuje pogoje po določbah ZGO-1.
(2) Projektna dokumentacija mora vsebovati:
- podatke o odgovornem projektantu, ki je izdelal projektno
dokumentacijo (ime in priimek odgovornega projektanta in
identifikacijska številka vpisa v pristojni poklicni zbornici),
- geodetski načrt, izdelan v skladu s predpisi o evidentiranju
nepremičnin, ki ga izdela odgovorni geodet,
- arhitekturni opis objekta (opis delov objekta in osnovnih
konstrukcijskih elementov objekta),
- podatek o namembnosti objekta oziroma razvrstitev objekta glede na
njegov namen v skladu s predpisom, ki ureja enotno klasifikacijo vrst
objektov glede na njihov namen,
- podatek o stopnji dokončanosti objekta,
- fotografije objekta (najmanj štiri fotografije, ki prikazujejo
objekt z vseh strani neba, v primeru stavb pa tudi vse fasade stavbe),
- arhitekturni načrt obstoječega stanja v merilu 1:50 (posnetek
temeljenja, morebitnih priključkov na komunalno opremo, tlorise,
prereze in poglede na vse fasade pri stavbah oziroma druge posnetke,
potrebne za prikaz objekta, če gre za gradbeno inženirski objekt),
- predpisana soglasja in potrdila iz 9. člena tega zakona,
- opis usklajenosti objekta s prostorskimi akti skladno z 10. členom
in izjavo glede izpolnjevanja bistvenih zahtev skladno z 11. členom
tega zakona ali opis potrebnih sanacijskih ukrepov za uskladitev
objekta.
(3) Če je predmet zahteve nedokončan objekt, ki še ni v uporabi, mora
izdelovalec projektne dokumentacije potrditi skladnost že zgrajenega
dela objekta z določbami tega zakona ali predlagati morebitne
sanacijske pogoje za že zgrajeni del objekta in določiti način
dokončanja objekta. V tem primeru se na podlagi zahteve za izdajo
gradbenega dovoljenja izda začasno dovoljenje iz osmega odstavka 7.
člena, ki nadomešča gradbeno dovoljenje za izvedbo teh del in je
neposredna podlaga tudi za izvedbo nedokončanih del.
OBRAZLOŽITEV:
Projektna dokumentacija je ključni dokument, na podlagi katerega se
preverja izpolnjevanje pogojev za izdajo gradbenega dovoljenja po tem
zakonu. Predvideno je, da ga izdela odgovorni projektant, ki
izpolnjuje pogoje po ZGO-1 in sicer pri stavbah arhitekt, pri ostalih
objektih pa odgovorni projektant katerekoli stroke. Iz podatkov mora
biti razviden opis objekta in prikaz stanja objekta, vključevati pa
mora tudi fotografije objekta. Če gre za nedovoljeno gradnjo, za
katero je v 9. členu zakona določeno, da zanjo pridobitev gradbenega
dovoljenja po tem zakonu ni možna ali da je možna le ob izpolnitvi
pogojev, določenih v 9. členu, je treba predložiti tudi soglasja
oziroma potrdila, kot so določena v 9. členu. Odgovorni projektant
mora podrobno opisati tudi način usklajenosti s pogoji, ki so določeni
v 10. členu in se nanašajo na ugotavljanje skladnosti s prostorskimi
akti ter podati izjavo glede izpolnjevanja predpisanih bistvenih
zahtev na način, kot je to določeno v 11. členu zakona. Če pri
izdelavi projektne dokumentacije ugotovi, da pogoji iz 10. in 11.
člena niso izpolnjeni in da bi bilo treba za uskladitev objekta s temi
pogoji izvesti še določene sanacijske ukrepe, jih v projektni
dokumentaciji povzame in opiše. To bo v postopku izdaje gradbenega
dovoljenja privedlo do izdaje začasnega dovoljenja, v katerem bodo
povzeti tudi potrebni sanacijski ukrepi. Ker so predmet zahteve za
izdajo gradbenega dovoljenja po tem zakonu lahko tudi nedokončani
objekti, ki še niso v uporabi (ki pa morajo biti izvedeni najmanj do
faze, ki je določena v 2. členu), mora projektna dokumentacija v tem
primeru vedno obsegati ne samo opis usklajenosti in potrebne
sanacijske pogoje, temveč tudi pogoje za dokončanje objekta, saj bo v
tem primeru izdana začasna odločba, ki bo nadomeščala tudi gradbeno
dovoljenje za dokončanje gradnje nedokončanega objekta.
5. člen
(stvarna pristojnost za izdajo
gradbenega dovoljenja za nedovoljene gradnje)
O zahtevi za izdajo gradbenega dovoljenja po določbah tega zakona
odloči pristojni upravni organ, ki je pristojen za izdajo gradbenega
in uporabnega dovoljenja po ZGO-1.
OBRAZLOŽITEV:
V tem členu je določena stvarna pristojnost za izdajo gradbenega
dovoljenja po tem zakonu, ki je enaka stvarni pristojnosti za izdajo
gradbenih in uporabnih dovoljenj po ZGO-1.
6. člen
(gradbena komisija)
(1) Če pristojni upravni organ ne razpolaga z zadostnim strokovnim
znanjem, lahko za potrebe izdaje gradbenega dovoljenja po tem zakonu
zaprosi za mnenje gradbene komisije, ki jo določi minister, pristojen
za prostor in graditev (v nadaljnjem besedilu: minister).
(2) Ne glede na prejšnji odstavek je mnenje gradbene komisije obvezno
v primeru izdaje začasnega dovoljenja, ki je predvidena v tretjem
odstavku 8. člena tega zakona.
(3) Gradbena komisija je petčlanska in jo sestavljajo strokovnjaki, ki
izpolnjujejo pogoje za odgovornega projektanta s področja arhitekture,
krajinske arhitekture, urbanizma ali prostorskega načrtovanja in
gradbeništva in predstavnik občine. Predstavnik občine je občinski
urbanist ali izdelovalec prostorskega akta, ki velja na območju, na
katerem se nahaja nedovoljena gradnja, ki je predmet zahteve za izdajo
gradbenega dovoljenja.
(4) Minister imenuje člane gradbenih komisij na podlagi predloga
Zbornice za arhitekturo in prostor Slovenije, Inženirske zbornice
Slovenije in občine (v nadaljnjem besedilu: predlagatelji imenovanja),
ki vsaka za svoje področje predlagajo imenovanje članov gradbenih
komisij in njihovih namestnikov.
(5) Za vsakega od predlaganih članov gradbene komisije se na predlog
pristojnih poklicnih zbornic oziroma občine imenuje tudi namestnika
predlaganega člana komisije.
(6) Člani gradbene komisije so upravičeni do povrnitve stroškov v
zvezi z delom komisije, ki jih prijavijo pristojnemu upravnemu organu.
Stroške dela komisije krije vlagatelj zahteve za izdajo gradbenega
dovoljenja, o čemer pristojni upravni organ po izdaji odločitve o
zahtevi za izdajo gradbenega dovoljenja izda poseben sklep.
(7) Član gradbene komisije ne sme sodelovati pri izdelavi mnenj v
zadevah, iz katerih neposredno ali posredno izhajajo pravice in
obveznosti zanj, za njegovega zakonca ali osebo, s katero živi v
izvenzakonski skupnosti, za osebe, s katerimi je v sorodstvu v ravni
vrsti do kateregakoli kolena, v stranski vrsti ali po svaštvu do
četrtega kolena ali za osebe, katerim je posvojitelj, posvojenec,
rejnik ali skrbnik, ali v zadevah, v katerih je zakoniti zastopnik,
pooblaščenec ali pooblastitelj stranke ali udeleženca, ali za pravne
osebe, pri katerih je član, ustanovitelj ali družbenik, ali član
njenih organov, ali če so podane druge okoliščine, ki vzbujajo dvom o
njegovi nepristranskosti.
(8) Strokovni nadzor nad delom imenovanih članov gradbene komisije in
izvajanjem določb tega zakona pri izdaji mnenj opravlja ministrstvo,
pristojno za graditev in prostor.
(9) Način delovanja komisije, stroške opravljanja dela komisije in
način izvajanja strokovnega nadzora določi minister s pravilnikom.
OBRAZLOŽITEV:
Ker bo izdaja gradbenih dovoljenj po tem zakonu strokovno zahtevno
opravilo in bo terjala natančno vsebinsko strokovno preverjanje
sprejemljivosti objekta znotraj predpisanih meril in pogojev, zlasti z
vidika prostorske sprejemljivosti objekta (10. člen), je predvideno
imenovanje strokovnih komisij, ki bodo pristojnemu upravnemu organu v
pomoč pri strokovnem odločanju o zahtevi za izdajo gradbenega
dovoljenja. Predvidena je petčlanska komisija, ki bo sestavljena iz
posameznikov, ki izpolnjujejo pogoje za odgovornega projektanta z
različnih strokovnih področij, eden izmed članov komisije pa bo
predstavnik občine, bodisi v občini zaposleni občinski urbanist
oziroma izdelovalec prostorskega akta, če občina občinskega urbanista
nima. Člane gradbenih komisij bo imenoval minister na podlagi predloga
ZAPS in IZS oziroma pristojne občine. Iz tega nabora bo pristojni
upravni organ za vsak primer posebej ali za več zahtev skupaj (če bo
šlo za podobno dejansko stanje in območje) oblikoval sestavo gradbene
komisije. Delo članov gradbenih komisij bo strošek vlagatelja zahteve.
Predviden je tudi strokovni nadzor nad delovanjem gradbene komisije,
ki ga bo izvajalo ministrstvo, pristojno za graditev in prostor. Način
delovanja komisije, način odmere stroškov za delovanje komisije in
način izvajanja strokovnega nadzora bo določeno v pravilniku, ki ga
izda minister.
7. člen
(postopek odločanja o zahtevi za izdajo
gradbenega dovoljenja za nedovoljene gradnje)
(1) Za postopek odločanja o zahtevi za izdajo gradbenega dovoljenja se
uporabljajo določbe ZGO-1, če ta zakon ne določa drugače.
(2) Pristojni upravni organ po prejemu popolne zahteve za izdajo
gradbenega dovoljenja preizkusi zahtevo in ugotovi, ali so izpolnjeni
pogoji iz prvega odstavka 2. člena tega zakona. Če ti pogoji niso
izpolnjeni, zahtevo za izdajo gradbenega dovoljenja zavrne.
(3) Ob prejemu zahteve za izdajo gradbenega dovoljenja pristojni
upravni organ s posebno odločbo odmeri nadomestilo za degradacijo in
uzurpacijo v skladu z določbami ZGO-1. Pristojni upravni organ
nadaljuje z obravnavo zahteve za izdajo gradbenega dovoljenja šele po
tem, ko vlagatelj s potrdilom o plačilu dokaže, da je plačal odmerjeno
nadomestilo. Če je vlagatelju odobreno obročno odplačilo nadomestila,
se postopek nadaljuje po tem, ko vlagatelj izkaže, da je poravnal prvi
obrok odmerjenega nadomestila.
(4) Po prejemu zahteve za izdajo gradbenega dovoljenja pristojni
upravni organ kopijo zahteve posreduje pristojni občini, ki po uradni
dolžnosti odmeri komunalni prispevek, če gre za gradnjo, za katero je
treba v skladu s predpisi o prostorskem načrtovanju komunalni
prispevek plačati in če še ni bil plačan.
(5) Ne glede na določbe ZGO-1 se v postopku izdaje gradbenega
dovoljenja po tem zakonu:
- pri ugotavljanju, ali je pridobljena pravica graditi, za dokazilo o
pravici graditi šteje pisno soglasje ali ustno soglasje, podano na
zapisnik lastnikov zemljišča, na katerem je objekt zgrajen oziroma
lastnikov objekta,
- pri ugotavljanju pogoja pridobljenih predpisanih soglasij ne glede
na določbe upoštevajo zahteve, določene v 9. členu tega zakona
- pri ugotavljanju skladnosti objekta s prostorskimi akti šteje, da je
ta pogoj izpolnjen, če so izpolnjeni pogoji iz 10. člena tega zakona,
- pri izkazovanju izpolnjevanja bistvenih zahtev šteje, da je ta pogoj
izpolnjen, če so izpolnjene zahteve iz 11. člena tega zakona.
(6) Poleg vlagatelja zahteve so stranke v postopku izdaje gradbenega
dovoljenja po tem zakonu lastniki zemljišč, na katerih stoji objekt,
če vlagatelj zahteve ni njihov lastnik in lastniki sosednjih zemljišč,
ki so navedeni v seznamu iz pete alineje 3. člena tega zakona.
Lastniki sosednjih zemljišč lahko v postopku izdaje gradbenega
dovoljenja podajo le ugovore, ki se nanašajo na kršitev predpisanih
zahtev iz prejšnjega odstavka tega člena, če obenem predstavljajo tudi
kršitev pravil sosedskega prava in če se nanašajo na:
- skladnost objekta z načrtovano namensko rabo,
- predpisane odmike,
- izpolnjevanje bistvene zahteve mehanske odpornosti in stabilnosti,
- izpolnjevanje bistvene zahteve zaščite pred hrupom,
- izpolnjevanje bistvene zahteve varstva pred požarom v delu, ki se
nanaša na tehnično požarno izvedbo zunanjih sten objektov na meji s
sosednjim zemljiščem,
- preprečevanje drugih nevarnosti ali nedopustnih motenj oziroma
obremenitev (npr. v zvezi z zbiranjem in odvajanjem odpadnih in
meteornih voda, odvajanje izpušnih plinov, pravilen odvod dimnih
plinov iz kurišč, prekomerno povečanje prometnic in s tem povezanega
hrupa, tresljajev, prašnih delcev, izpuhov in pretočnosti prometa).
(7) Če pristojni upravni organ oceni, da nima potrebnih znanj za
odločitev o zahtevi za izdajo gradbenega dovoljenja po tem zakonu ali
če gre za primer iz tretjega odstavka 8. člena, celotno dokumentacijo
posreduje gradbeni komisiji, ki mora v roku 45 dni posredovati svoje
mnenje o predloženi dokumentaciji in svoj predlog odločitve v
predmetni zadevi. Gradbena komisija lahko za potrebe priprave svojega
mnenja opravi tudi ogled na terenu in vlagatelja zahteve ter
izdelovalca projektne dokumentacije povabi na sejo komisije, z namenom
razčiščevanja vprašanj, potrebnih za pripravo mnenja. Gradbena
komisija lahko za potrebe priprave mnenja pridobi tudi katerekoli
podatke iz uradnih evidenc in zaprosi za posredovanje podatkov
katerikoli drug pristojni organ.
(8) Pristojni upravni organ odloči o zahtevi za izdajo gradbenega
dovoljenja po tem zakonu v roku 90 dni od prejema popolne zahteve.
(9) Z izdajo gradbenega dovoljenja po tem zakonu se šteje, da je za
objekt izdano tudi uporabno dovoljenje po ZGO-1.
(10) Pristojni upravni organ izdajo gradbenega dovoljenja zavrne, če
ugotovi, da za izdajo gradbenega dovoljenja niso izpolnjeni pogoji iz
tega zakona ali če niso izpolnjeni pogoji za izdajo začasnega
dovoljenja iz 8. člena tega zakona.
OBRAZLOŽITEV:
V postopku izdaje gradbenega dovoljenja za nedovoljene gradnje po tem
zakonu se uporabljajo določbe ZGO-1, razen v primerih ko ta zakon
določa drugačna pravila. Med posebnimi pravili, ki predstavljajo
odstop od pravil, določenih v ZGO-1, so:
*
preizkus zahteve za izdajo gradbenega dovoljenja z vidika
izpolnjevanja zahtev iz prvega odstavka 2. člena (predmet zahteve
za izdajo gradbenega dovoljenja po tem zakonu),
*
izkazovanje pravice graditi na podlagi pisnega soglasja ali
soglasja na zapisnik lastnikov zemljišč (izjema od 56. člena
ZGO-1)
*
ugotavljanje, ali so pri gradnji pridobljena predpisana soglasja v
skladu z 9. členom tega zakona,
*
ugotavljanje izpolnjevanja skladnosti s prostorskimi akti glede na
merila in pogoje, določene v 10. členu tega zakona,
*
ugotavljanje, ali so izpolnjene bistvene zahteve, glede na
pravila, določena v 11. členu tega zakona.
Odstop od pravil, določenih v ZGO-1 predstavlja tudi pogoj plačila
odmerjenega nadomestila za degradacijo in uzurpacijo že ob vložitvi
zahteve za izdajo gradbenega dovoljenja, ki je pogoj za nadaljevanje
postopka po tem zakonu.
Ne glede na ZGO-1 so stranke v postopku izdaje gradbenega dovoljenja
po tem zakonu samo lastniki zemljišč, na katerih stoji objekt in
lastniki sosednjih zemljišč in sicer tisti, ki so popisani v seznamu,
ki se prilaga zahtevi za izdajo gradbenega dovoljenja, v 100 metrskem
pasu od meje zemljišč, na katerih stoji objekt. Omejeni pa so tudi
glede na ugovore, zaradi katerih se vključujejo v sam postopek izdaje
gradbenega dovoljenja.
Zaradi kompleksnosti vsebinske presoje sprejemljivosti objekta v
prostoru je daljši tudi rok za izdajo gradbenega dovoljenja in sicer
je rok za izdajo v vseh primerih 90 dnevni.
Ker bo izdaja gradbenih dovoljenj po tem zakonu strokovno zahtevno
opravilo in bo terjala natančno vsebinsko strokovno preverjanje
sprejemljivosti objekta znotraj predpisanih meril in pogojev, zlasti z
vidika prostorske sprejemljivosti objekta (10. člen), je predvideno
imenovanje strokovnih komisij, ki bodo pristojnemu upravnemu organu v
pomoč pri strokovnem odločanju o zahtevi za izdajo gradbenega
dovoljenja. Z zakonom je odločitev o tem, ali bo pri odločanju o
zahtevi uporabil institut gradbene komisije, prepuščen pristojnemu
upravnemu organu, ki lahko zaprosi za mnenje komisije. Komisija lahko
za potrebe vsebinske presoje in izdelave mnenja opravi tudi posamezna
dejanja, vključno z ogledom, obravnavo in pridobivanjem podatkov iz
različnih evidenc od različnih drugih upravnih organov. Ne glede na
to, da je odločitev upravnega organa glede vključitve gradbene
komisije v postopek odločanja o izdaji dovoljenja opcijska, zakon v
primeru, ko objekt ne izpolnjuje s tem zakonom predpisanih pogojev in
je pogoj za izdajo gradbenega dovoljenja sprememba prostorskega akta
(3. odstavek 8. člena) zakon uzakonja obvezno pridobitev mnenja
komisije.
Z izdajo gradbenega dovoljenja po tem zakonu se šteje, da je izdano
tudi uporabno dovoljenje po ZGO-1, saj so predmet zahteve za izdajo
gradbenega dovoljenja po tem zakonu že obstoječi objekti in se torej v
postopku izdaje gradbenega dovoljenja po tem zakonu preverja stanje že
zgrajenih objektov, zato v teh primerih ločena izdaja uporabnega
dovoljenja ni niti smiselna niti potrebna.
V primerih, ko pogoji za izdajo gradbenega dovoljenja po tem zakonu ne
bodo izpolnjeni ali če ne bodo izpolnjeni pogoji za izdajo začasnega
dovoljenja iz 8. člena tega zakona (npr. ker sanacija objekta z
namenom uskladitve objekta s predpisanimi pogoji ni možna), pristojni
upravni organ zahtevo za izdajo gradbenega dovoljenja zavrne.
8. člen
(izdaja začasnega dovoljenja)
(1) Če pristojni upravni organ v postopku izdaje gradbenega dovoljenja
ugotovi, da pogoji za izdajo gradbenega dovoljenja po tem zakonu niso
izpolnjeni, vendar bi bilo za objekt po določbah tega zakona možno
izdati gradbeno dovoljenje, če bi bila predhodno izvedena določena
sanacijska dela ali ukrepi in se vlagatelj zahteve s tem strinja,
pristojni upravni organ izda začasno dovoljenje, v katerem določi
sanacijske ukrepe in rok veljavnosti dovoljenja. Začasno dovoljenje se
lahko izda najdlje za obdobje petih let, pristojni upravni organ pa
rok veljavnosti določi glede na obseg potrebnih sanacijskih del in
glede na finančno zahtevnost teh del.
(2) Začasno dovoljenje je neposredna podlaga za izvedbo potrebnih
sanacijskih del in za potrebe izvedbe teh del nadomešča gradbeno
dovoljenje. Vlagatelj zahteve oziroma investitor izvedbe sanacijskih
del mora za potrebe izvedbe del, odrejenih v začasnem dovoljenju,
izdelati projekt za izvedbo teh del.
(3) Začasno dovoljenje se izda tudi v primeru, če pogoji za izdajo
gradbenega dovoljenja po tem zakonu niso izpolnjeni in bi bila za
uskladitev nedovoljene gradnje predhodno potrebna sprememba
prostorskega akta. V tem primeru je obvezna pridobitev mnenja gradbene
komisije, ki v mnenju poda usmeritve za spremembo prostorskega akta in
jih pošlje pristojni občini. Mnenje gradbene komisije se v tem primeru
šteje kot pobuda za spremembo prostorskega akta. Pogoj za izdajo
začasnega dovoljenja je v tem primeru dodatno plačilo trikratnika
vrednosti nadomestila za degradacijo in uzurpacijo, ki je bilo
odmerjeno ob vložitvi zahteve za izdajo gradbenega dovoljenja,
katerega plačilo se izkazuje na način, kot je določen v tretjem
odstavku 7. člena tega zakona. V tem primeru se začasno dovoljenje
izda z veljavnostjo do spremembe prostorskega akta.
(4) Če pristojni upravni organ izda začasno dovoljenje v skladu z
določbami tega člena, mora lastnik objekta še v času veljavnosti
začasnega dovoljenja izpolniti pogoje, določene v začasnem dovoljenju
in vložiti popolno zahtevo za izdajo gradbenega dovoljenja, ki mora
vsebovati tudi projekt izvedenih del.
(5) Upravni organ opravi tehnični pregled objekta z namenom preveritve
izpolnjevanja pogojev iz začasnega dovoljenja in o tem 10 dni prej
obvesti vlagatelja. Ta mora omogočiti dostop in ogled izvedenih
sanacijskih del. O pregledu izvedenih del se pripravi zapisnik, ki je
sestavni del gradbenega dovoljenja. Pristojni upravni organ na
tehnični pregled povabi tudi pristojne organe iz 9. člena tega zakona,
ki so izdali pogojno soglasje, če ne razpolaga z ustreznim strokovnim
znanjem, pa tudi gradbeno komisijo.
(6) Če pristojni upravni organ ugotovi, da so pogoji iz začasnega
dovoljenja izpolnjeni, izda gradbeno dovoljenje, v nasprotnem primeru
pa zahtevo za izdajo gradbenega dovoljenja zavrne. Ponovna izdaja
začasnega dovoljenja v tem primeru ni več možna.
(7) Ne glede na določbe predpisov o davku na nepremičnine z izdajo
začasnega dovoljenja po tem zakonu ne preneha obveznost plačevanja
davka na nepremičnine v višini, ki je s temi predpisi določena za
nelegalne objekte.
(8) Ne glede na izdano začasno dovoljenje lastnik objekta ni upravičen
do zagotovitve minimalne komunalne oskrbe objekta, če se objekt nahaja
izven območja komunalnega opremljanja občine, razen če z občino
oziroma z upravljalcem infrastrukture sklene pogodbo, v kateri se
zaveže poravnati dejanske stroške izgradnje komunalne opreme in
plačevanju dejanskih stroškov vzdrževanja komunalne opreme in
vzdrževanja infrastrukture ter izvajanja javnih služb.
(9) Ne glede na izdano začasno dovoljenje lastnik objekta ni upravičen
do državne pomoči za obnovo objekta v primeru poplav, plazov,
zemeljskih usadov, erozije ali potresa.
OBRAZLOŽITEV:
Ne glede na to, da v določenih primerih izdaja gradbenega dovoljenja
sicer ni možna, ker objekt ne izpolnjuje predpisanih pogojev, v
postopku izdaje gradbenega dovoljenja pa bo ugotovljeno, da bi bilo
objekt sicer možno sanirati ali izvesti druge ukrepe, ki bodo
omogočili izdajo gradbenega dovoljenja, vlagatelj zahteve pa se s tem
strinja, je po tem členu možna izdaja začasnega dovoljenja. Takšno
dovoljenje velja največ pet let, rok veljavnosti pa se določi glede na
obseg potrebnih sanacijskih ukrepov in glede na njihovo finančno
zahtevnost. Začasno dovoljenje je obenem neposredna podlaga
za izvedbo sanacijskih del in za potrebe izvedbe teh del nadomešča
gradbeno dovoljenje.
Izjemoma je možna izdaja začasnega dovoljenja tudi v primeru, ko bi
bila za pridobitev gradbenega dovoljenja potrebna sprememba
prostorskega akta, vendar je pogoj za izdajo začasnega dovoljenja v
tem primeru pridobitev mnenja gradbene komisije in dodatno plačilo
trikratnika vrednosti nadomestila za degradacijo in uzurpacijo. V teh
primerih bo gradbena komisija podala usmeritve za spremembo
prostorskega akta, ki se bodo štele kot pobuda za spremembo
prostorskega akta in bo v tem smislu predstavljala strokovno podlago
za spremembo prostorskega akta.
V času veljavnosti začasnega dovoljenja mora lastnik objekta izpolniti
pogoje, določene v začasnem dovoljenju in ponovno vložiti zahtevo za
izdajo gradbenega dovoljenja po tem zakonu. Po vložitvi zahteve bo
pristojni upravni organ ponovno preveril izpolnjevanje pogojev in v
primeru, da ugotovi skladnost objekta s pogoji iz začasnega
dovoljenja, gradbeno dovoljenje tudi izda. V primeru neizpolnjevanja
teh pogojev pa zahtevo za izdajo gradbenega dovoljenja zavrne in
ponovna izdaja začasnega dovoljenja ni več možna.
Ker začasno dovoljenje nima enakega statusa kot gradbeno dovoljenje
(razen posledice zadržanja izvrševanja morebiti izrečenih
inšpekcijskih ukrepov skladno s 13. členom), je v tem členu izrecno
določeno, da ne glede na izdano začasno dovoljenje:
*
ne preneha obveznost plačevanja davka na nepremičnine v višini, ki
je z Zakonom o davku na nepremičnine predpisana za nelegalne
gradnje,
*
lastnik objekta ni upravičen do državne pomoči za obnovo objekta v
primeru poplav, plazov, zemeljskih usadov, erozije ali potresa in
*
lastnik objekta ni upravičen do zagotovitve minimalne komunalne
oskrbe objekta, če se objekt nahaja izven območja komunalnega
opremljanja občine, razen če z občino oziroma z upravljalcem
infrastrukture sklene pogodbo, v kateri se zaveže poravnati
dejanske stroške izgradnje komunalne opreme in plačevanju
dejanskih stroškov vzdrževanja komunalne opreme in vzdrževanja
infrastrukture ter izvajanja javnih služb.
9. člen
(izjeme pri pridobitvi dovoljenj za nedovoljene gradnje)
(1) Zahteva za izdajo gradbenega dovoljenja se zavrne, če so predmet
zahteve za izdajo gradbenega dovoljenja objekti:
*
ki so zgrajeni na vodovarstvenem območju, razen če je gradnja
posamezne vrste objektov dovoljena ali če je gradnja teh
objektov dovoljena ob pogoju pridobitve vodnega soglasja in je
to soglasje pridobljeno;
*
ki so zgrajeni na ogroženih območjih (poplavna, erozijska,
plazljiva in plazovita območja), razen v primerih, da gre za
enostaven, nezahteven ali manj zahteven objekt, ki je na
integralni karti razredov poplavne nevarnosti lociran na območju
razreda poplavne nevarnosti, za katerega se ob uporabi Priloge 1
Uredbe o pogojih in omejitvah za izvajanje dejavnosti in posegov
v prostor na območjih, ogroženih zaradi poplav in z njimi
povezane erozije celinskih voda in morja (Uradni list RS, št.
89/08) šteje, da je poseg v prostor dovoljen, ob pogoju
pridobitve vodnega soglasja in je to soglasje pridobljeno
(oznaka '+');
*
ki so zgrajeni na vodnih in priobalnih zemljiščih, razen če je
za gradnjo pridobljeno vodno soglasje;
*
ki po predpisih o varstvu voda predstavljajo drugo gradnjo, za
katero je treba pridobiti vodno soglasje in to soglasje ni bilo
pridobljeno;
*
ki so zgrajeni v zavarovanih območjih, razen če je gradnja
objekta s predpisi, ki urejajo režime varovanja v teh območjih,
dovoljena ali če je gradnja teh objektov dovoljena ob pogoju
pridobitve naravovarstvenega soglasja in je to soglasje
pridobljeno;
*
ki so zgrajeni v območju naravnih vrednot, območjih Natura 2000
ali ekološko pomembnih območjih, razen če gradnjo objekta
dopušča prostorski akt, ki velja na tem območju in je bila
presoja sprejemljivosti objektov z vidika varovanja teh območij
opravljena že v postopku sprejemanja prostorskega akta in je
bilo k prostorskemu aktu izdano pozitivno naravovarstveno
mnenje; če presoja sprejemljivosti pri pripravi prostorskega
akta ni bila opravljena, je pridobitev dovoljenja za obstoječe
objekte v teh območjih možna, če je pridobljeno naravovarstveno
soglasje, v ekološko pomembnih območjih pa mnenje Zavoda
Republike Slovenije za varstvo narave,
*
ki so varovani kot kulturni spomenik ali registrirana kulturna
dediščina oziroma ki je zgrajen v območju kulturnega spomenika
ali registrirane kulturne dediščine, razen če je gradnja objekta
s predpisi, ki urejajo režime varovanja, izrecno dovoljena ali
če je gradnja teh objektov dovoljena ob pogoju pridobitve
kulturovarstvenega soglasja in je to soglasje pridobljeno,
*
ki so zgrajeni v območju varovalnih pasov gospodarske javne
infrastrukture, razen če je gradnja objekta s predpisi, ki
urejajo režime varovanja v teh območjih, izrecno dovoljena ali
če je gradnja teh objektov dovoljena ob pogoju pridobitve
predpisanega soglasja in je to soglasje pridobljeno;
*
ki so zgrajeni na javnih površinah, razen če so zgrajeni skladno
z namenom, za katerega se te površine uporabljajo in to potrdi
upravljalec javne površine;
*
ki so zgrajeni na območju javnega dobra, razen če je pridobljeno
potrdilo upravljalca javnega dobra, da zgrajeni objekt
izpolnjuje pogoje za gradnjo na javnem dobru;
*
ki so trajno povezani s tlemi in predstavljajo objekt po
predpisih o graditvi objektov, vendar so zgrajeni na način, ki
ne zagotavlja trajnosti uporabe objekta in njegove varnosti
(barake, s tlemi trajno spojene mobilne hiše, s tlemi trajno
spojeni kontejnerji);
*
za katere je v zemljiški knjigi zaznamovan sodni spor v zvezi z
lastništvom ali imetništvom stvarne pravice na objektu ali na
zemljiščih, na katerih objekt stoji oziroma preko katerih
potekajo priključki na gospodarsko javno infrastrukturo, razen
če vlagatelj zahtevi predloži pisno soglasje tožnikov v tem
sporu, da se strinjajo z izdajo gradbenega dovoljenja za objekt;
*
za katere je predpisana ali določena obvezna presoja vplivov na
okolje v skladu s predpisom, ki ureja varstvo okolja, razen če
je zanj izdano okoljevarstveno soglasje;
*
za katere je predpisana obvezna pridobitev okoljevarstvenega
dovoljenja v skladu s predpisom, ki ureja varstvo okolja, razen
če je zanj izdano okoljevarstveno dovoljenje;
*
zgrajene na kmetijskih zemljiščih z boniteto, višjo od 40, pri
čemer se boniteta zemljišča, na katerem stoji objekt, ugotovi na
podlagi podatka o katastrski kulturi in katastrskem razredu, ki
ga je imela parcela, preden je bil zgrajen objekt in ob
upoštevanju prevedbenih preglednic po katastrskih okrajih iz
sistema katastrske klasifikacije v boniteto zemljišč;
*
ki predstavljajo nevarne gradnje po ZGO-1.
(2) Ne glede na določbe predpisov iz prejšnjega odstavka pristojni
organi iz prejšnjega odstavka izdajo soglasje tudi v primeru, če je
objekt izpolnjeval pogoje za gradnjo po predpisu, ki je veljal
kadarkoli v času obstoja objekta.
(3) Če nedovoljena gradnja ne izpolnjuje pogojev iz prvega ali drugega
odstavka, vendar ocenijo, da bi bilo nedovoljeno gradnjo možno
uskladiti z zahtevami teh predpisov, izdajo pogojno soglasje, v
katerem določijo pogoje za sanacijo objekta. V tem primeru se skladno
z določbami 8. člena izda začasna odločba, v katero se vključijo tudi
sanacijski pogoji iz pogojnega soglasja.
(4) Ne glede na določbe drugih predpisov, ki določajo obveznost
pridobitve soglasij, dovoljenj in potrditev pred izdajo gradbenega
dovoljenja,so pogoj za pridobitev gradbenih dovoljenj po tem zakonu
samo soglasja iz prvega odstavka tega člena.
OBRAZLOŽITEV:
Ne glede na to, da ta zakon določa nekatera posebna pravila za
pridobitev gradbenega dovoljenja v primeru nedovoljenih gradenj, ki
predstavljajo izjemo od veljavnih predpisov (v delu, ki se nanaša na
skladnost s prostorskimi akti in izpolnjevanje bistvenih zahtev), so v
tem členu našteti primeri, ko pridobitev gradbenega dovoljenja ni
možna oziroma je možna le ob izpolnjevanju določenih posebnih pogojev.
Gre za primere nedovoljenih gradenj, ki so zgrajene v območju, ki je
varovano s posebnimi predpisi oziroma na katerih so s posebnimi
predpisi vzpostavljeni režimi in posebni pogoji varovanja, zlasti s
področja varstva okolja, voda, ohranjanja narave, varstva kulturne
dediščine in varovanja gospodarske javne infrastrukture. V teh
primerih je javni interes tako močan, da v primerih, ko veljavni
predpisi prepovedujejo gradnjo objektov določene vrste, izdaja
gradbenega dovoljenja niti po določbah tega zakona ni možna, v
primerih pogojne gradnje pa je treba v skladu z veljavnimi predpisi ob
presoji soglasodajalcev za vsak primer posebej pretehtati razloge za
ohranitev in za odstranitev objekta ter pridobiti ustrezna soglasja.
Pri tem so glede na veljavne predpise v določenih primerih uzakonjena
nekatera izjemna pravila (npr. pri nedovoljenih gradnjah, zgrajenih na
ogroženih območjih, v območju naravnih vrednot, območjih Natura 2000
ali ekološko pomembnih območjih in pri nedovoljenih gradnjah,
zgrajenih na kmetijskih zemljiščih).
10. člen
(odstopanja od veljavnih prostorskih aktov)
(1) Šteje se, da je objekt skladen s prostorskim aktom, če izpolnjuje
pogoje, določene v prostorskem aktu, ki velja v času vložitve zahteve
za izdajo gradbenega dovoljenja po tem zakonu.
(2) Prav tako se šteje, da je objekt skladen s prostorskim aktom, če
izpolnjuje pogoje, določene v prostorskem aktu, ki je veljal kadarkoli
v času obstoja objekta.
(3) Šteje se, da je objekt skladen s prostorskim aktom tudi če niso
izpolnjeni pogoji iz prejšnjih dveh odstavkov, ob pogoju, da ne
nasprotuje usmeritvam in ciljem strateških in izvedbenih prostorskih
aktov občine in če ne odstopa od pravil, določenih v prostorskem aktu
v takšni meri, da:
*
spreminja načrtovano namensko rabo prostora in načrtovano
komunalno opremljenost zemljišča ali sosednjih zemljišč,
*
povzroča večje emisije, kot jih je tipično moč pričakovati pri
namenski rabi, ki je sicer predvidena v prostorskem aktu občine,
*
s svojim videzom, velikostjo in rabo kvari podobe naselja, ima
nesprejemljiv vpliv na sosednje legalno zgrajene objekte in moteče
vpliva na s prostorskimi aktom načrtovano podobo naselja ali
krajine,
(4) Pri ugotavljanju skladnosti s pogoji iz prejšnjega odstavka se
upoštevajo naslednji pogoji:
*
v lokalni skupnosti, kjer je objekt zgrajen, izpolnjuje pogoj
družbeno sprejemljive gradnje (ni bilo nasprotovanja lokalne
skupnosti oziroma občanov zaradi zgrajenega objekta);
*
niso kršena določila glede gradbenih mej in gradbenih linij;
*
povečanje površine objekta zaradi nezakonite gradnje
(rekonstrukcije, prezidave, dozidave, nadzidave), od določil
prostorskega akta odstopajo do največ 10 % glede povečanje
prostornine objekta, pri tem se BTP ne sme povečati za več kot 10
%, prav tako se višina objekta ne sme povečati za več kot 10%,
faktor pozidanosti območja se zaradi legalizacije lahko poveča za
10%. Pri tem legalizacija objekta, glede faktorjev izrabe,
pozidanosti, gostot, zagotovitve javnih zelenih površin, drugim
udeležencem v prostoru ne sme onemogočati izvedbe s prostorskim
aktom načrtovanih ureditev ali gradnje;
*
v primeru kršitev določil glede odmikov od meje sosednje zemljiške
parcele, je to mogoče samo pod pogojem, da je izkazano soglasje
lastnika omenjene parcele. V kolikor soglasje ni izkazano, lahko o
manjšem odmiku odloči tudi gradbena komisija, pri tem pa mora
upoštevati, da odmik legaliziranega objekta od parcelne meje ni
manjši od odmika sosednjega objekta od iste parcelne meje,
legalizirani objekt pa je lahko le nižji ali pa enako visok kot
sosednji objekt, merjeno na isti razdalji od zemljiške meje. Kadar
komisija obravnava manjše odmike od parcelnih mej, kot jih določa
prostorski akt in ugotovi, da so okenske odprtine, terase ali
balkoni v prvi in višjih etažah izvedeni na fasadi, obrnjeni proti
sosednjem objektu in so pravokotni pogledi iz teh oken balkonov
ali teras, usmerjen neposredno v okno, balkon ali teraso
sosednjega objekta, se objekt lahko legalizira samo pod pogojem
izdanega soglasja lastnika sosednjega objekta;
*
določila navedena v predhodnih alinejah tega člena ne veljajo na
območjih, kjer je bil v preteklosti izdelan podrobnejši prostorski
načrt (OPPN, ZN, UN; LN). V tem primeru se lahko uporabijo
določila glede toleranc, ki jih je določal podrobnejši prostorski
načrt.
*
legalizacija objekta ne povzroča novih posegov v prostor, kot na
primer izgradnjo nove ali širitev obstoječe dostopne ceste, ki bi
zahtevala nove posege v naravno okolje (vseki, nasipi, izsekavanje
gozda, novi mostovi za premostitve vodotokov…), ali povzročila
nove oz. širjenja obstoječe degradacije prostora. Lahko pa se
izvedejo dela za potrebe ohranjanja okolja in zagotavljanja pitne
vode (čistilne naprave, kanalizacija, vodovod, optika..);
(5) V primeru izdanega začasnega dovoljenja gradbena komisija pri
pripravi mnenje iz tretjega odstavka 8.člena tega zakona preverja
sprejemljivost nezakonite gradnje glede na vizualni vpliv, ki ga ima v
prostoru. Pri tem upošteva, da je vizualni vpliv moteč in
nesprejemljiv kadar:
*
objekt razpršene gradnje samostojno, brez povezave z naseljem
stoji na vrhu hriba ali na vrhu gorskega grebena, sedla, na
slemenu hriba, ali pa pod njim in s svojim obrisom izstopa iz
silhuete gorskega grebena, silhuete roba hriba, linija objekta ne
sledi oz. ne posnema naravne topografije in od daleč, v povezavi z
drevjem in grmovnicami, ki ga obdajajo, nenaravno izstopa, pri tem
pa je urbanistično arhitekturno oblikovanje neprimerno,
*
kadar je zaradi s terenom neusklajene oblike (prevelika enotna,
nečlenjena tlorisna površina objekta) izveden velik poseg v teren
(vsek) in je pogled nanj moteč,
*
kadar gre za jasno prepoznavno podobno naselja in objekt zaradi
svoje višine ali drugih gabaritov oz. s preostalim naseljem
neusklajene podobe, ki je posledica neustreznega oblikovanja ali
uporabe neustreznih materialov, izstopa iz jasno oblikovane
silhuete naselja, določa novo silhueto in moti pogled na celostno
podobo naselja,
*
kadar objekt zaradi popolnoma drugačne tipologije odstopa od jasno
prepoznavne tipologije legalno zgrajenih okoliških objektov.
(6) Gradbena komisija presodi, ali se lahko glede na kriterije iz
prejšnjega odstavka s sanacijskimi ukrepi vizualni vpliv spremeni.
Sanacijske ukrepe investitor izvede po spremembi prostorskega akta,
kar je podlaga za izdajo gradbenega dovoljenja skladno z določili
petega odstavka 8. člena tega zakona. V kolikor sanacija ni možna, za
tak objekt gradbena komisija občini ne more podati pobude za spremembo
prostorskega akta.
(7) Sanacija nezakonite gradnje iz prvega odstavka 8. člena mora biti
oblikovana na način, da zagotavlja privlačnost prostora za nove
investicije skladno z določili prostorskega akta, ki ureja obravnavano
in sosednje območje in ne sme imeti negativnih vplivov na življenje,
bivanje ter delo na sosednjih zemljiščih. Ureditev in gradnja objekta
morata biti izvedena na način, da bo končni izgled urejen, harmoničen
oz. usklajen s obstoječimi objekti ali načrtovano rabo na sosednjih
(neposrednih in posrednih) zemljiških parcelah. Pri sanacijskih
pogojih se v čim večji meri upoštevajo določila veljavnega
prostorskega akta
OBRAZLOŽITEV:
Za ugotavljanje skladnosti nedovoljene gradnje s prostorskimi akti so
v tem členu določena pravila, na podlagi katerih je omogočena presoja
skladnosti zgrajenega objekta s prostorskim aktom, ki je veljal
kadarkoli v času obstoja nedovoljene gradnje. Na ta način bo omogočena
pridobitev gradbenega dovoljenja tudi za objekte, za katere sicer ni
bilo pridobljeno gradbeno dovoljenje, vendar bi v določenem časovnem
obdobju lahko bilo pridobljeno, če se prostorski akt ne bi naknadno
spremenil in s tem onemogočil naknadno legalizacijo objekta.
Na podlagi tega člena je omogočena pridobitev gradbenega dovoljenja
tudi za nedovoljene gradnje, ki gradbenega dovoljenja po določbah
prostorskih aktov ne bi mogle pridobiti, vendar glede na prostorski
akt predstavljajo manjša odstopanja, ki ne nasprotujejo usmeritvam in
ciljem strateških in izvedbenih prostorskih aktov občine in če ne
odstopajo od pravil, določenih v prostorskem aktu v takšni meri, da bi
bila s tem kršena osnovna pravila prostorskega načrtovanja. V postopku
izdaje gradbenega dovoljenja se torej za vsak konkreten primer
presodi, ali so izpolnjena predpisana merila, pri tej presoji pa se bo
pristojni upravni organ lahko oprl na strokovno znanje gradbene
komisije, ki bo o tem podala svoje mnenje. V tem členu so določeni
kriteriji in postopki, ki predstavljajo okvir za vsebinsko delovanje
in odločanje gradbene komisije.
11. člen
(odstopanja glede izpolnjevanja bistvenih zahtev)
Šteje se, da nedovoljena gradnja izpolnjuje bistvene zahteve, ki so
predpisane v ZGO-1, če je v projektni dokumentaciji podana izjava
izdelovalca projektne dokumentacije da je zgrajeni objekt izpolnjuje
predpisane bistvene zahteve in sicer po predpisu, ki je veljal
kadarkoli v času obstoja objekta.
OBRAZLOŽITEV:
Podobno kot pri skladnosti s prostorskimi akti je tudi pri
izpolnjevanju bistvenih zahtev po ZGO-1 omogočeno, da se za
nedovoljeno gradnjo izda gradbeno dovoljenje tudi, če so izpolnjene
relevantne bistvene zahteve, ki so bile določene v predpisu, ki je
veljal kadarkoli v času obstoja objekta.
12. člen
(izdaja gradbenega dovoljenja pri
nedovoljenih gradnjah daljšega obstoja)
Če je predmet zahteve za izdajo gradbenega dovoljenja po tem zakonu
nedovoljena gradnja, ki v nespremenjeni obliki, enake velikosti in
enake namembnosti obstoji že več kot 30 let, pristojni upravni organ
izda gradbeno dovoljenje brez ugotavljanja izpolnjevanja pogojev za
izdajo gradbenega dovoljenja iz 7. člena tega zakona, razen preizkusa
zahteve po drugem odstavku 7. člena, če lastnik objekta predloži:
- arhitekturni posnetek obstoječega stanja (posnetek temeljenja,
morebitnih priključkov na komunalno opremo, tlorise, prereze in
poglede na vse fasade pri stavbah oziroma druge posnetke, potrebne za
prikaz objekta, če gre za gradbeno inženirski objekt),
- fotografije objekta (ki prikazujejo objekt z vseh strani neba, v
primeru stavb pa tudi vse fasade),
- dokazila in izjavo lastnika, s katerimi se dokazuje obstoj
nedovoljene gradnje v nespremenjeni obliki, velikosti in namembnosti
več kot 30 let.
OBRAZLOŽITEV:
Za nedovoljene gradnje daljšega obstoja (več kot 30 let) se ob pogoju,
da je v tem času obstajala v nespremenjeni obliki, enake velikosti in
namembnosti in da lastnik objekta dokaže in izjavi daljši obstoj tega
objekta ter priloži ustrezne načrte, je omogočena izjemna izdaja
gradbenega dovoljenja, brez preverjanja ostalih pogojev, ki veljajo za
izdajo gradbenega dovoljenja po tem zakonu. Gre torej za obliko
amnestije oziroma zastaranja inšpekcijskega pregona takšne nedovoljene
gradnje, pri čemer je pogoj, da zoper nedovoljeno gradnjo ni bil
uveden inšpekcijski postopek.
13. člen
(zadržanje izvršbe inšpekcijskih ukrepov)
(1) Z vložitvijo popolne zahteve za izdajo gradbenega dovoljenja in z
izdajo začasnega dovoljenja po tem zakonu je zadržano izvrševanje
inšpekcijskih ukrepov in sicer do odločitve o zahtevi za izdajo
gradbenega dovoljenja ali do poteka roka veljavnosti začasnega
dovoljenja.
(2) Ne glede na prejšnji odstavek se ne zadrži izvrševanje
inšpekcijskih ukrepov, če gre za nevarno gradnjo.
(3) Z vložitvijo zahteve za izdajo gradbenega dovoljenja po tem zakonu
preneha veljati odlog inšpekcijskega ukrepanja po 156.a členu ZGO-1.
OBRAZLOŽITEV:
Posledica vložitve zahteve za izdajo gradbenega dovoljenja po tem
zakonu je zadržanje izvrševanja inšpekcijskih ukrepov, razen za
nevarne gradnje, ki se po tem zakonu ne morejo legalizirati. Z
vložitvijo zahteve za izdajo gradbenega dovoljenja po tem zakonu v
primerih, ko so inšpekcijski zavezanci uveljavljali možnost posebnega
odloga inšpekcijskega ukrepanja po 156.a členu ZGO-1, takšen odlog
preneha veljati in nastopi zadržanje izvrševanje inšpekcijskih ukrepov
po tem zakonu.
14. člen
(izdaja podzakonskih aktov)
Podzakonski akt iz šestega odstavka 6. člena mora biti izdan v treh
mesecih po uveljavitvi tega zakona.
OBRAZLOŽITEV:
Podzakonski akt iz šestega odstavka 6. člena, ki bo uredil način
delovanja gradbene komisije in plačilo stroškov članom gradbene
komisije, mora biti izdan v treh mesecih po uveljavitvi tega zakona.
15. člen
(razveljavitev določb predpisov)
Z dnem uveljavitve tega zakona preneha veljati 156.a člen ZGO-1.
OBRAZLOŽITEV:
Ker je uzakonitev 156.a člena ZGO-1 predstavljala ukrep, potreben
zaradi preprečitve izvrševanja že izrečenih inšpekcijskih ukrepov za
nedovoljene gradnje, ki bi jim bila sicer omogočena pridobitev
gradbenega dovoljenja po tem zakonu, posebni pogoji in postopek za
legalizacijo nedovoljenih gradenj, vključno z zadržanjem
inšpekcijskega ukrepanja (13. člen) pa se na novo ureja v tem zakonu,
156.a člen z uveljavitvijo tega zakona preneha veljati.
16. člen
(uveljavitev zakona)
Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu
Republike Slovenije.
OBRAZLOŽITEV:
Člen določa rok uveljavitve tega zakona.