Na Podlagi Štirinajste Točke 19 Člena Statuta Evropske Pravne

na podlagi štirinajste točke 19. člena statuta evropske pravne fakultete v novi gorici, z dne 22.11.2007 izdaja upravni odbor evropske pravne

Na podlagi štirinajste točke 19. člena Statuta Evropske pravne
fakultete v Novi Gorici, z dne 22.11.2007 izdaja Upravni odbor
Evropske pravne fakultete v Novi Gorici naslednji
PRAVILNIK O DOKTORSKEM ŠTUDIJU
1. Splošne določbe
1. člen
(1) Ta pravilnik ureja:
1. pogoje za vpis,
2. merila za izbiro kandidatov ob omejitvi vpisa,
3. pogoje za napredovanje po programu oziroma ponavljanje letnika,
4. pogoje za dokončanje programa,
5. pogoje za prijavo teme doktorske disertacije,
6. postopek potrditve teme,
7. postopek za oceno in zagovor doktorske disertacije ter
8. postopek za odvzem doktorata znanosti.
(2) V pravilniku uporabljeni izrazi, zapisani v slovnični obliki
moškega spola, so uporabljeni kot nevtralni za moške in ženske.
2. člen
(1) Evropska pravna fakulteta v Novi Gorici (v nadaljnjem besedilu:
fakulteta) organizira in izvaja znanstveno raziskovalno dejavnost in
izobraževanje za pridobitev doktorata znanosti na Isced področju (38)
pravne vede in sicer v okviru doktorskih študijskih programov Pravo 3.
stopnje ter Pravo in management nepremičnin 3. stopnje.
(2) Doktorski študijski program obsega šest semestrov.
2. Vpis in nadaljevanje študija
3. člen
(izvedba študija)
Študijske obveznosti doktorskih programov obsegajo po 60 KT na letnik
(skupno 180 KT) in zajemajo predavanja, seminarje ter individualno
delo.
4. člen
(vpisni pogoji)
(1) V začetni letnik doktorskega študijskega programa se lahko vpiše,
kdor je končal :
1.
študijski program 2. stopnje, to je bolonjski magisterij ali
štiriletni univerzitetni študijski program;
2.
študijski program za pridobitev specializacije in je pred tem
končal visokošolski strokovni program, če opravi obveznosti,
določene s programom v obsegu do 60 kreditnih točk(v nadaljnjem
besedilu: KT). Na podlagi pridobljene specializacije, Študijska
komisija Evropske pravne fakultete (v nadaljnjem besedilu:
komisija) določi vsebino in obseg obveznosti, ki jih mora študent
opraviti;
3.
študijski program iz četrtega odstavka 36. člena Zakona o visokem
šolstvu (Uradni list RS, št. 119/06, v nadaljnjem besedilu:
zakon), če je ovrednoten s 300 KT (enoviti študijski programi).
(2) Diplomantom dosedanjih študijskih programov za pridobitev
magisterija znanosti oziroma specializacije po končanem študijskem
programu za pridobitev univerzitetne izobrazbe se ob vpisu v doktorski
študijski program priznajo študijske obveznosti v obsegu najmanj 60
KT.
5. člen
Pogoje za vpis izpolnjuje tudi tisti, ki je končal enakovredno
izobraževanje v tujini.
6. člen
(merila za izbiro ob omejitvi vpisa)
V primeru, da število prijav za vpis v doktorski študijski program
bistveno presega število razpisanih mest oziroma njegove zmogljivosti
(kadrovske, prostorske, opreme in druge) bo fakulteta v skladu z 41.
členom zakona vpis omejila. Pri izbiri kandidatov se bodo upoštevali
naslednji kriteriji:
1.
Povprečna ocena na podiplomskem študiju – 60% točk;
2.
Ocena diplomskega dela – 40% točk;
7. člen
(merila za prehode)
(1) Prehod med doktorskimi študijski programi je mogoč v skladu z 39.
členom zakona in smiselni uporabi meril za prehode med študijskimi
programi. Prehodi so možni med študijskimi programi iste stopnje.
(2) O možnosti prehoda kandidata odloča Senat fakultete na podlagi
predhodnega predloga Študijske komisije, ki mora ugotoviti, ali
kandidat izpolnjuje pogoje za prehod. Senat, na podlagi predloga
Študijske komisije, odloči ali se kandidatu prizna že opravljene
obveznosti in mu predpiše morebitne diferencialne izpite.
7. a člen1
(priznavanje že opravljenih obveznosti)
(1) Kandidatom za doktorski študij, ki so v okviru magisterija
znanosti opravili določeno število izpitov, pa magisterija niso
zaključili, se jim na doktoratu priznajo kreditne točke v količniku od
opravljenih obveznosti na magisteriju znanosti, upoštevajoč smer
študija.
8. člen
(vloga)
(1) Na doktorski študijski program se lahko vpiše, kdor izpolnjuje
pogoje določene v 2. členu tega pravilnika in pravočasno vloži vlogo
za vpis (v nadaljnjem besedilu: vloga).
(2) Vloga mora vsebovati:
1.
izpolnjeno in podpisano prijavnico;
2.
original ali overjeno kopijo potrdila o diplomiranju na
dodiplomski in podiplomski ravni;
3.
potrdilo o povprečni oceni na podiplomskem študiju ter oceni
diplomskega dela;
4.
fotokopijo osebnega dokumenta;
5.
morebitno odločbo fakultete o nadaljevanju študija na doktorskem
programu oziroma potrdilo o nostrifikaciji tuje diplome, v kolikor
je kandidat zaključil dodiplomski oziroma podiplomski študij v
tujini.
3. Pogoji za napredovanje
9. člen2 3 4
(splošni pogoji)
(1) Za napredovanje iz prvega v drugi letnik mora študent na
doktorskem študijskem programu Pravo in management nepremičnin 3.
stopnje opraviti študijske obveznosti v obsegu 42 KT, na doktorskem
študijskem programu Pravo 3. stopnje pa v obsegu 60 KT, vključno s
študijsko obveznostjo »Priprava dispozicije doktorske disertacije«.
Slednja je opravljena na dan, ko dispozicijo odobri strokovna
komisija. Študent, ki ne uspe izdelati dispozicije, se lahko ponovno
vpiše v drugi letnik ob plačilu neopravljenih obveznosti
(2) Za napredovanje iz drugega v tretji letnik mora študent na
doktorskem študijskem programu Pravo 3. stopnje opraviti vse študijske
obveznosti iz prvega in drugega letnika.
(3) Za napredovanje iz drugega v tretji letnik mora študent na
doktorskem študijskem programu Pravo in management nepremičnin 3.
stopnje opraviti vse študijske obveznosti iz prvega in drugega
letnika, vključno s študijsko obveznostjo »Priprava dispozicije
doktorske disertacije«, ki jo opravi v okviru predmetov Individualno
raziskovalno delo 1 in Individualno raziskovalno delo 2. Slednja je
opravljena na dan, ko dispozicijo odobri strokovna komisija.
(4) Študent se lahko vpiše v višji letnik po predložitvi dokazila o
poravnanih finančnih obveznostih do fakultete, določenih s Pogodbo o
izobraževanju ter veljavnim cenikom za tekoče študijsko leto.
(5) Študenti se vpišejo v višji letnik v roku, kot je določen za vpis
v začetni letnik. To določilo velja tudi za študente, ki letnik
ponavljajo.
10. člen
(pogojni vpis)
(1) Kljub neizpolnjevanju pogojev iz 9. člena tega pravilnika, se
študent lahko pogojno vpiše v višji letnik na osnovi utemeljenega
razloga. Utemeljeni razlog se upošteva le, če je mogoče pričakovati,
da bo študent sposoben pravočasno opraviti vse študijske obveznosti.
Kot utemeljeni razlog za pogojni vpis se lahko upošteva z ustreznim
dokazilom izkazano:
1. materinstvo;
2. bolezen, ki je trajala neprekinjeno več kot dva meseca v času
izpitnih rokov, upoštevajoč tudi značaj bolezni;
3. sodelovanje na vrhunskih strokovnih, kulturnih in športnih
prireditvah;
4. izjemne družinske in socialne okoliščine ter
5. priznan status osebe s posebnimi potrebami.
(2) Utemeljen razlog mora študent izkazati z verodostojnimi listinami.
(3) O napredovanju v višji letnik brez izpolnjevanja nekaterih
obveznosti odloča Študijska komisija na podlagi pisne vloge študenta.
Vlogo za pogojni vpis v višji letnik mora študent podati najkasneje do
izteka roka za vpis.
4. Pogoji za ponavljanje letnika in podaljševanje statusa študenta
11. člen
(ponavljanje letnika in podaljšanje statusa)
(1) Študent, ki ni opravil vseh obveznosti, določenih s študijskim
programom za vpis v višji letnik, lahko v času študija samo enkrat
ponavlja letnik, če do sedaj še ni ponavljal letnika ali menjal
študijskega programa.
(2) Ponavljanje prvega ali drugega letnika na študijskem programu
Pravo 3. stopnje se lahko dovoli (je mogoče), če je študent opravil
vsaj polovico učnih obveznosti, predpisanih za vpis v višji letnik (30
KT).
(3) Ponavljanje prvega letnika na študijskem programu Pravo in
management nepremičnin 3. stopnje se lahko dovoli, če je študent
opravil vsaj polovico učnih obveznosti, predpisanih za vpis v višji
letnik (21 KT). Ponavljanje drugega letnika se lahko dovoli, če mora
študent za izpolnitev pogoja iz tretjega odstavka 9. člena tega
pravilnika opraviti samo še obveznosti dveh seminarjev iz drugega
letnika v skupnem obsegu 12 KT.
(4) V skladu s 70. členom zakona se študentski status za letnik, ki ga
je študent vpisal v tekočem letu, lahko podaljša za največ eno leto in
sicer študentom, ki so že izkoristili pravico do ponavljanja letnika
in z verodostojno listino izkažejo utemeljen razlog. Kot utemeljeni
razlog za podaljšanje študentskega statusa se lahko upošteva z
ustreznim dokazilom izkazano:
1. materinstvo;
2. bolezen, ki je trajala neprekinjeno več kot dva meseca v času
izpitnih rokov, upoštevajoč tudi značaj bolezni;
3. sodelovanje na vrhunskih strokovnih, kulturnih in športnih
prireditvah;
4. aktivno sodelovanje v organih univerze;
5. izjemne družinske in socialne okoliščine ter
6. priznan status osebe s posebnimi potrebami.
(5) Študentke matere, ki v času študija rodijo imajo zakonsko pravico
do podaljšanja študentskega statusa za eno leto za vsakega živo
rojenega otroka.
(6) O podaljšanju študentskega statusa odloča Študijska komisija na
podlagi pisne vloge študenta. Vlogo za podaljšanje študentskega
statusa mora študent podati najkasneje do izteka roka za vpis.
(7) Študenti vpišejo ponavljanje letnika v roku, kot je določen za
vpis v začetni letnik.
12. člen
V primerih iz prejšnjega odstavka študent ohrani status izrednega
študenta ter z njim povezane pravice in obveznosti.
13. člen
Študent lahko v času, ko nima statusa študenta opravlja manjkajoče
obveznosti po predhodni poravnavi finančnih obveznosti v vrednosti
manjkajočih KT.
14. člen
(pogoji za dokončanje programa)
Za dokončanje študija in pridobitev naziva doktor znanosti (z navedbo
področja) je potrebno opraviti vse študijske obveznosti, uspešno
zagovarjati doktorsko disertacijo ter poravnati vse finančne
obveznosti do fakultete.
14. a člen56
(preverjanje znanja)
(1) Študent lahko pristopi k izpitu, ko opravi vse obveznosti pri
posameznemu predmetu, ki jih določa študijski program.
(2) Znanje študenta pri izpitu posameznega predmeta se ocenjuje z
ocenami uspešno in neuspešno.
(3) V primeru treh neuspešnih opravljanj izpita Študijska komisija
lahko študentu na podlagi njegove pisne prošnje odobri ponavljanje
izpita.
(4) V primeru ponovnega neuspešnega opravljanja izpita oziroma v
primeru, da Študijska komisija ne odobri ponavljanja izpita, študentu
status študenta preneha.
5. Postopek priprave doktorske disertacije
15. člen
(prijava teme doktorske disertacije)
(1) Študent naslovi prijavo teme doktorske disertacije na Študijsko
komisijo.
(2) Prijava teme doktorske disertacije mora obsegati:
1.
vlogo, v kateri študent zaprosi za oceno in sprejem prijave
doktorske disertacije z navedbo naslova predlagane doktorske
disertacije in področja, na katerem bi študent želel izdelati
doktorsko disertacijo s predlogom mentorja. Omenjena vloga se odda
na obrazcu, ki je dostopen v Visokošolskem informacijskem sistemu
(v nadaljnjem besedilu: VIS);
2.
dispozicijo doktorske disertacije v obliki, kot je opredeljena v
17. členu tega pravilnika.
(3) Prijava mora biti napisana v slovenskem jeziku. Na podlagi vloge
študenta in soglasja Študijske komisije pa je prijava doktorske
disertacije lahko napisana v tujem jeziku.
16. člen7
(dispozicija)
Dispozicija doktorske disertacije mora obsegati:
1.
naslov disertacije;
2.
obrazložitev teme;
3.
problem, predmet in hipoteze raziskovanja;
4.
namen in cilje raziskovanja;
5.
oceno dosedanjih raziskovanj;
6.
metode raziskovanja;
7.
strnjen oris predvidenih poglavij;
8.
pričakovane rezultate raziskovanja;
9.
pričakovani prispevek k znanosti in stroki;
10.
uporabo rezultatov raziskovanja;
11.
jedro literature in virov (vsaj 100 enot);
12.
podatke o študentu (curriculum vitae) s poudarkom na študentovem
razvoju na znanstvenem področju;
13.
bibliografijo študenta.
17. člen89
(odobritev teme doktorske disertacije)
(1) Študijska komisija na seji preveri ali je študentova prijava
popolna.
(2) Če Študijska komisija sklene, da je študentova prijava popolna
posreduje svoj sklep Senatu fakultete, skupaj s predlogom sestave
strokovne Komisije za oceno primernosti teme doktorske disertacije.
18. člen
(1) Senat fakultete v roku 30 dni imenuje Komisijo za oceno
primernosti teme doktorske disertacije (v nadaljnjem besedilu:
komisija), v kateri je eden izmed članov tudi predlagani mentor.
(2) Komisija spremlja študentovo delo praviloma v enaki sestavi do
zagovora doktorata.
(3) Komisijo sestavljajo trije člani, v primeru, ko je poleg
imenovanja mentorja predvideno tudi imenovanje so-mentorja, pa štirje
člani iz vrst visokošolskih učiteljev ali znanstvenih delavcev s
tistega področja, na katerem želi študent pridobiti doktorat znanosti.
Predlagani mentor se praviloma imenuje za poročevalca. Poročevalec je
dolžan koordinirati delo vseh članov komisije za oceno primernosti in
napisati končno poročilo na osnovi posameznih poročil ostalih članov.
19. člen
(1) Komisija mora podati poročilo v dveh mesecih od dneva imenovanja v
navedeni rok se ne šteje čas od 11. julija do 31. avgusta.
(2) Komisija v pisnem poročilu oceni:
1.
ali so razvidne teze in izhodiščna vprašanja, ki jih namerava
študent obravnavati v doktorski disertaciji, ali je predložena
tema lahko predmet znanstvene obravnave ter ali daje študentu
dovolj možnosti za samostojen in izviren znanstveni prispevek k
ustreznemu področju;
2.
ali so predlagane metode in instrumentarij
znanstveno-raziskovalnega dela ustrezni;
3.
ali naveden naslov in področje doktorske disertacije ustrezata
predvideni vsebini;
4.
ali je navedena pomembnejša literatura s področja, ki ga želi
študent v doktorski disertaciji raziskati;
(3) Pisno poročilo komisije sestavljajo:
1.
naslov predlagane doktorske disertacije z oceno in prikazom
dispozicije;
2.
navedba in ocena hipoteze in glavnih tez predlagane doktorske
disertacije;
3.
ocena ustreznosti načrtovane znanstvene metode, ki jo namerava
študent uporabiti;
4.
sklep, v katerem je kratko navedeno, ali je dispozicija ocenjena
pozitivno in zakaj je predlagana taka ocena, naslov doktorske
disertacije in področje doktorske disertacije;
5.
predlog za imenovanje mentorja;
6.
predlog, da se sprejme/ne sprejme predlagana tema;
7.
datum in podpis članov komisije.
20. člen
(1) Ko Študijska komisija prejme oceno primernosti teme doktorske
disertacije od komisije, predlaga njen sprejem Senatu fakultete.
(2) V primeru, da je Študijska komisija od komisije prejela negativno
poročilo, lahko predlaga Senatu fakultete:
1.
sprejem negativne ocene dispozicije;
2.
da določi študentu rok, v katerem mora predlagano temo spremeniti,
dopolniti ali kako drugače upoštevati pripombe komisije za oceno
primernosti teme doktorske disertacije.
21. člen
(mentor)
(1) Mentor pri izdelavi doktorske disertacije je lahko visokošolski
učitelj (docent, izredni profesor, redni profesor) s področja, ki ga
obravnava tema doktorske disertacije.
(2) Tuj profesor je lahko mentor samo, če je gostujoči profesor na
fakulteti oziroma če na fakulteti ni domačega habilitiranega
visokošolskega učitelja za izbrano področje.
(3) Mentor je dolžan v rednih stikih s študentom skrbeti za ustrezno
znanstveno raven disertacije. Pred predložitvijo doktorske disertacije
v oceno mora dati mentor svoje pisno soglasje o njeni primernosti.
22. člen
Po odobritvi ali zavrnitvi predlagane doktorske disertacije Študijska
komisija fakultete o tem obvesti kandidata in mentorja.
23. člen1011
(oddaja doktorske disertacije)
(1) Študent mora najpozneje v dveh letih od dneva, ko je bila tema
doktorske disertacije sprejeta na senatu fakultete, predložiti v
referat fakultete doktorsko disertacijo v treh nevezanih izvodih
(obojestranski tisk, speto v spiralo) in en elektronski izvod. V vse
izvode mora avtor vključiti podpisano izjavo o avtorstvu.
(2) Študent, ki iz opravičljivih razlogov doktorske disertacije ne
more predložiti v roku iz prejšnjega odstavka, lahko na podlagi vloge
zaprosi za podaljšanje roka. O vlogi odločata Upravni odbor in Senat
fakultete, ki lahko podaljšajo rok za oddajo doktorske disertacije
največ za eno leto.
(3) Če študent ne predloži doktorske disertacije v roku iz prvega
odstavka tega člena ali pred iztekom roka na zaprosi za podaljšanje
roka, se šteje, da je odstopil od prijavljene teme in da je tema
prosta.
24. člen
(1) Doktorska disertacija mora biti napisana v slovenskem jeziku.
Izjemoma lahko senat fakultete na predlog študijske komisije odobri
izdelavo doktorske disertacije v tujem jeziku in sicer v primeru, če
je kandidat tujec oziroma če sta kandidatov mentor ali so-mentor tuja
visokošolska učitelja. V vsakem primeru je potrebno kazalo in povzetek
pripraviti v slovenskem in angleškem jeziku; uvod, sklep in obsežen
povzetek pa v slovenskem jeziku. Obsežen povzetek obsega najmanj 10
tipkanih strani formata A4. Vezan mora biti skupaj s tekstom doktorske
disertacije, vendar kot ločen samostojen dodatek k doktorski
disertaciji. Fakulteta ima pravico do javne objave tega povzetka.
(2) K doktorski disertaciji morata biti priložena povzetka v
slovenskem in angleškem jeziku v obsegu od 2 do 5 tipkanih strani
formata A4. Fakulteta ima pravico do javne objave teh povzetkov.
25. člen
Študent pripravi doktorsko disertacijo, ki mora vsebovati naslednje
elemente:
1.
obseg doktorske disertacije: od 50 000 do 100 000 besed
2.
struktura doktorske disertacije:
- naslovna stran: v sredini zgoraj je z velikimi tiskanimi črkami
napisano »EVROPSKA PRAVNA FAKULTETA V NOVI GORICI«. Na sredini strani
sta študentovo ime in priimek, pod njima z velikimi tiskanimi črkami
naslov doktorske disertacije, pod naslovom pa napis: doktorska
disertacija. Spodaj na sredini je navedeno leto oddaje doktorske
disertacije. Prva stran je enaka naslovnici, le da sta na prvi strani
navedena še mentor in morebitni so-mentor s celotnim pedagoškim
nazivom.
- povzetek v slovenskem in angleškem jeziku (2 – 5 strani) in ključne
besede v slovenskem in angleškem jeziku (5–10 ključnih besed);
- kazalo vsebine, ki vsebuje navedbo poglavij in podpoglavij s
stranmi;
- kazalo slik in tabel z navedbo strani;
- opredelitev najpogostejših okrajšav;
- uvod, v katerem mora biti jasno povzeta teza iz dispozicije;
- osrednji del, ki obsega analizo obravnavanega problema in
ugotovitve.
- sklep, ki je povzetek najpomembnejših ugotovitev iz obravnavanega
problema, tudi glede na cilje, zastavljene v uvodu doktorske
disertacije;
- seznam literature in seznam virov obsega literaturo in vire, ki jih
je študent uporabil pri izdelovanju doktorske disertacije in jih tudi
navajal v besedilu;
- kazalo prilog, na katere se študent v doktorski disertaciji
sklicuje, in priloge;
- obsežni povzetek iz prvega odstavka 25. člena.
3.
Tehnični, oblikovni in jezikovni vidiki doktorske disertacije:
Za tehnično, oblikovno, jezikovno in slovnično čistost doktorske
disertacije je odgovoren študent. Glede tehničnih in oblikovnih
vidikov doktorske disertacije študent upošteva tehnična navodila za
oblikovanje doktorske disertacije ter osnovne napotke za rabo
znanstvenega aparata:
- doktorska disertacija je pokončnega formata A4, v enostranskem tisku
in vezano;
- platnice so modre.
26. člen
(ocena doktorske disertacije)
(1) Študijska komisija po predložitvi izdelane doktorske disertacije
predlaga Senatu fakultete, da imenuje Komisijo za oceno doktorske
disertacije.
(2) Komisija za oceno doktorske disertacije ima predsednika, ki je
praviloma mentor in najmanj dva člana. Senat jih imenuje izmed
visokošolskih učiteljev, ki imajo doktorat znanosti z znanstvenega
področja, s katerega želi študent pridobiti doktorat znanosti.
27. člen
Člani komisije so dolžni v treh mesecih (v navedeni rok ne šteje čas
od 11. julija do 31. avgusta) od svojega imenovanja pregledati
doktorsko disertacijo in posredovati morebitne pripombe študentu.
Študent lahko v roku enega meseca popravi, spremeni ali dopolni
doktorsko disertacijo. Nato vsak član komisije za oceno doktorske
disertacije v enem mesecu poda študijski komisiji svoje poročilo
(mnenje) v zapečateni ovojnici.
28. člen
Poročilo o oceni doktorske disertacije mora obsegati:
1.
naslov »ocena doktorske disertacije« (ime in priimek študenta) z
naslovom;
2.
analizo strukture disertacije in uporabljenih metod;
3.
oceno izvirnosti teze doktorske disertacije, veljavnost njenega
dokazovanja pa tudi skladnost teze z dispozicijo doktorske
disertacije ter prispevek teze k znanosti;
4.
sklepno oceno in ugotovitev ali je možen zagovor doktorske
disertacije.
29. člen
Študijska komisija ugotovi, ali je mnenje članov komisije za oceno
doktorske disertacije pozitivno ali negativno. Šteje se, da je mnenje
negativno, če sta dva člana od treh dala negativno mnenje. Če je en
član dal negativno mnenje, študijska komisija predlaga dodatnega člana
v komisijo za oceno doktorske disertacije, ki v enem mesecu poda svoje
mnenje. Če je tudi to negativno, se postopek izvede v skladu s prvim
odstavkom 31. člena tega pravilnika.
30. člen
(1) V primeru, da je študijska komisija prejela negativno mnenje (dve
negativni poročili), predlaga senatu fakultete:
1.
sprejem negativne ocene in zavrnitev doktorske disertacije ali
2.
naj študentu določi rok, ki ne sme biti daljši od enega leta, v
katerem mora predlagano doktorsko disertacijo spremeniti ali
dopolniti.
(2) Poročevalci za oceno doktorske disertacije dopolnjeno ali
popravljeno doktorsko disertacijo ponovno pregledajo in o njej ponovno
predložijo svoja poročila študijski komisiji, ki jih z ustreznim
predlogom predloži v ponovno obravnavo Senatu fakultete.
(3) Če študent v odrejenem roku doktorske disertacije ne popravi
oziroma dopolni, se disertacija zavrne. Zavrnjene doktorske
disertacije študent ne more več predložiti.
31. člen
Študijska komisija posreduje pozitivno mnenje Komisije za oceno
doktorske disertacije v potrditev Senatu fakultete.
32. člen
(zagovor doktorske disertacije)
(1) Če je bila doktorska disertacija pozitivno ocenjena in sprejeta,
določi senat fakultete Komisijo za zagovor doktorske disertacije (v
nadaljnjem besedilu: komisija za zagovor) (predsednika in člane).
Komisijo za zagovor praviloma sestavljajo člani Komisije za oceno
doktorske disertacije, mentor in so-mentor.
(2) Dan zagovora doktorske disertacije določi dekan fakultete na
predlog komisije za zagovor in v sporazumu s študentom.
(3) Od sprejema doktorske disertacije do njenega zagovora praviloma ne
sme miniti več kot en mesec.
(4) O zagovoru doktorske disertacije se piše zapisnik. V zapisniku se
navedejo vprašanja, ki so bila postavljena študentu na zagovoru.
32. a člen12
(1) Če študent med izdelovanjem doktorskega dela ugotovi, da ga ne
more izdelati oziroma želi spremeniti temo, lahko zaprosi za odstop od
odobrenega dela. Utemeljeno prošnjo za odstop obravnavata mentor in
prodekan v petnajstih dneh - če prodekan odstop od že odobrenega
doktorskega dela odobri, sme študent prijaviti novo doktorsko delo. V
tem primeru se celoten postopek prijave ponovi. Študent sme enkrat
prositi za odstop od odobrenega doktorskega dela.
(2) Če študent med izdelovanjem doktorskega dela ugotovi, da
sodelovanje z mentorjem ni več mogoče, pisno zaprosi prodekana, naj
imenuje drugega mentorja. Od mentorstva lahko odstopi tudi mentor, če
ugotovi, da sodelovanje s študentom ni več mogoče. O upravičenosti
zamenjave odloči prodekan najpozneje v petnajstih dneh. V tem primeru
se celoten postopek prijave teme doktorskega dela ponovi.
33. člen13
(1) Zagovor doktorske disertacije je javen.
(2) Snemanje zagovora se dovoli po predhodnem soglasju fakultete,
kandidata in članov komisije.
(3) Zagovor doktorske disertacije vodi komisija za zagovor.
(4) Zagovor prične predsednik komisije za zagovor s predstavitvijo
študenta (biografski in bibliografski podatki), naslova in področja
doktorske disertacije in dotedanjega poteka dela na doktorski
disertaciji. Pri tem študent in predsednik komisije za zagovor
stojita. Nato predsednik preda besedo študentu.
(5) Študent ima pravico predstaviti svojo doktorsko disertacijo v času
od 30 do 45 minut. Pri tem lahko uporablja različne avdiovizualne
pripomočke.
(6) Po študentovi predstavitvi doktorske disertacije mentor in ostali
člani komisije za zagovor predstavijo glavne poudarke svoje ocene
doktorske disertacije.
(7) Člani komisije za zagovor v nadaljevanju postavijo pisna vprašanja
študentu. Z odobritvijo predsednika lahko postavijo pisna vprašanja
tudi drugi prisotni na zagovoru. Vprašanja naj bi bila postavljena
tako, da lahko študent nanje odgovori v času, ki ni daljši od 45
minut. preden študent nanje odgovarja ima pravico do 30 – 45 minutnega
odmora za pripravo odgovorov.
34. člen
Po zagovoru se ločeno sestane Komisija za zagovor in sprejme sklep o
tem, ali je študent uspešno zagovarjal doktorsko disertacijo. Sklep
poda v pisni obliki, kjer navede, kdo je zagovarjal doktorsko
disertacijo, naslov disertacije, svoj sklep in kratko pojasnilo
sklepa, dan in čas zagovora ter podpise članov komisije z navedbo
njihovih vlog v komisiji. Sklep predsednik komisije prebere študentu
in prisotnim pri zagovoru. Pri tem vsi stojijo.
35. člen
O delu komisije za zagovor se piše zapisnik, ki ga podpišejo vsi člani
komisije. Zapisniku se priložijo vprašanja članov komisije.
36. člen
V primeru neuspešnega zagovora komisija za zagovor doktorske
disertacije določi študentu največ 3-mesečni rok za pripravo na
ponovitev zagovora. V primeru drugega neuspešnega zagovora ima študent
pravico do pritožbe na Senat fakultete.
37. člen
Po zagovoru predloži študent v referat najmanj 5 vezanih izvodov
doktorskega dela.
38. člen
(promocija)
Na predlog Študijske komisije opravi dekan fakultete promocijo
doktorja znanosti. Promocija mora biti opravljena najkasneje v treh
mesecih po tem, ko je dekan prejel predlog. Promocija za doktorja
znanosti je javna in svečana.
39. člen
Diploma o doktoratu znanosti nosi ime Evropske pravne fakultete v Novi
Gorici. V diplomi se označi ime in priimek doktoranda ter datum in
kraj njegovega rojstva. Diploma o doktoratu znanosti vsebuje tudi
naslov doktorske disertacije, poimensko sestavo komisije, pred katero
jo je doktorand zagovarjal in datum zagovora ter njene promocije.
40. člen
(odvzem doktorata)
(1) Doktorat znanosti se lahko odvzame, če se ugotovi, da doktorska
disertacija ni rezultat študentove lastne ustvarjalnosti in lastnih
dosežkov.
(2) Predlog, da se izda odločba o odvzemu doktorata znanosti, poda
lahko vsakdo. Predlog z obrazložitvijo se poda v pisni obliki Senatu
fakultete, ki o predlogu odloča.
(3) Zoper odločitev Senata fakultete o odvzemu doktorata se lahko na
podlagi 71. členom zakona sproži upravni spor.
6. Končne določbe
41. člen
Ta pravilnik začne veljati s študijskim letom 2011 / 2012.
V Novi Gorici, dne 19.7.2011
prof. dr. Peter Jambrek
predsednik Upravnega odbora
Evropske pravne fakultete v Novi Gorici
1 Sklep UO št. 438/10-D
2 Sklep UO št. 630/09 V veljavo stopi s 1.10.2009
3 Sklep UO št. 248/10-D
4 Sklep UO št. 77/12-D,R
5 Sklep UO št. 510/09
6 Sklep UO št. 299/12 – D,R, z dne 22.5.2012
7 Sklep UO št. 166/10
8 Sklep UO 518/09
9 Sklep UO 650/11 – D, R
10 Sklep UO 572/09
11 Sklep UO 652/11 – D, R
12 Sklep UO 316/12-D,R, sprejet 29.5.2012
13 Sklep UO 532/10-D